Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!

Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Cirila pripada stari in ugledni Budinovi rodbini iz Mirna. Oče Venček je bi neutruden pevovodja in organist, prijatelj Lojzeta Bratuža. Najprej so ga preganjali fašisti in potem komunisti, pove s trpkim nasmehom. V sorodu so še z drugimi znamenitimi družinami – Klančič, Kogoj, Mozetič in Vuk. Pesnik Stanko Vuk je bil leta 1944 ubit v Trstu, skupaj z ženo Danico.

Mati in oče Cirile Pregelj sta bila zavedna Slovenca in sta se upirala fašizmu. Poročila sta se leta 1939; takrat je fašistična Italija, kamor je spadal Miren, mladoporočencem ponujala obisk Rima. Pregljeva sta to seveda zavrnila – na poročno potovanje sta odšla na Sušak, kjer si lahko videl v Jugoslavijo. Za ljudi v osrednji Sloveniji je težko razumljivo, s kakšnim hrepenenjem so zavedni primorski Slovenci gledali na takratno Kraljevino Jugoslavijo; zanje je bila obljubljena dežela. V boju proti poitalijanjevanju je imela glavno vlogo Cerkev. Miren je bil kulturno in gospodarsko zelo razvita vas. Imeli so čevljarsko delavnico, v delo so bile vključene tudi ženske; rekli so jim »šteparce« ali prešivalke, tiste, ki so šivale zgornji del čevlja.

Po izbruhu druge svetovne vojne so bili Budinovi kot velika večina Primorcev privrženi partizanskemu gibanju. A tudi tu je hitro, zlasti po kapitulaciji Italije, udarila revolucija. Prva žrtev je bila učiteljica Vera Lestan. Oče je bil med vojno sprva v italijanski vojski. V Potenzi v Italiji je ustanovil zbor primorskih fantov – vojakov, ki so peli pri maši. Oče je potem sodeloval s partizani in bil po vojni član Zveze borcev, a ker ni hotel v Partijo in je vztrajal kot zborovodja cerkvenega zbora, je pozneje padel v nemilost oblastnikov.

Leta 1944 so zavezniki v želji, da bi uničili vojaško letališče, po pomoti bombardirali Miren. Kar 34 vaščanov je ob tem umrlo. Konec vojne je prinesel olajšanje, Miren so zasedli zavezniki. Čeprav jim je šlo pod zavezniki dobro, so hrepeneli po svoji državi in jo naposled le dočakali.

Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

Izvajalci so Komorni zbor, Baročni orkester in pevski solisti, študenti Akademije za glasbo. Umetniški vodja in dirigent predstave je doc. Egon Mihajlović, režiser predstave Detlef Soelter, v naslovni vlogi Orfeja pa nastopa Klemen Torkar. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj.

Prebivalci Baške grape – »živega spomenika filma« - krajev, kjer je bila posneta večina filma in so v teh desetletjih spomine na snemanje spremenili v materializirano dediščino (spomenik filmu, spominska soba, tematska pot), se zavedajo, da v goste vabijo zadnje žive pričevalce pionirskega filma. Projekt Filmoljubje je rastel z željo osrednjega avtorja Slavka Hrena, da bi osvetlil turbulentni čas in razmere po koncu 2. svetovne vojne, ko je dozorela ideja, da bi Slovenci posneli svoj prvi celovečerni igrani film.

Zapeljali smo kombi, ki pogosto služi kot osnova za avtodom, a Renaultov master je po novem na voljo z dizelskim ali električnim pogonom. Pa bi kot električni kombi zmogel služiti kot avtodom?

Dva pogona pa bo imel tudi novi citroën C3, a tukaj je elektrika bistveno bolj smiselna; e-C3 bo namreč eden najcenejših električnih avtov. Poglejte, kaj ponuja ta poceni električni paket!

Kubanke se vračajo k naravnim pričeskam, francoska modna hiša razvija obleke za astronavte in predvideva, da se bo morala kmalu vsa modna industrija prilagajati izjemnim temperaturam, na Kitajskem pri oblikovanju že uporabljajo umetno inteligenco. Na modnih brveh že predstavljajo pomladne kolekcije, ponekod na njih zablestijo tudi pasji manekeni.

1. del:

V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo.

THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020.

VEGFER? / Journey / Islandija / 2021

Scenarij: Vikingur?Kristjansson

Režija: Baldvin Zophoniasson

V glavnih vlogah: Ólafur Darri Ólafsson, Víkingur Kristjánsson, ?órunn Arna Kristjánsdóttir, Pétur Ernir Svavarsson, Pálmi Gestsson, ?röstur Leó Gunnarsson, Elfar Logi Hannesson, ?orsteinn Gunnarsson, Helga Vala Helgadóttir, Nicolas Bro, Jonas Schmidt...... IMDb ocena: 7.5/10
.

Koncert je režirala Urška Žnidaršič.