Noor obožuje hitrost in gibanje. To jo ves čas spremlja, tudi v mislih. Pravi, da v glavi sliši misli. Tudi zato ne more sedeti pri miru. Noor vadi nov trik, skok, imenovan -ollie-. Želi si, da bi nekoč postala vaditeljica rolkanja.

Scenaristka Mateja Leban, režiser Slobodan Maksimović

»Najbolj grozno je zvečer. Ko nimam kam pogledati, kaj se dogaja po svetu.« Viki

»Varnost na spletu se mi zdi zelo pomembna. Ker se mi je enkrat že nekaj zgodilo. Nekdo je vdrl v moj Instagram račun.« Zoja

»Teden si bom zapomnil po tem, da sem prijatelje iskal po celih Domžalah.« Filip.

- 11 diák a Hosszúfalui Diákszállóban;

- a régi főfás prés a Vinarium kilátótoronynál;

- a budapesti Magyar Zene Háza;

- Hagyományőrző: 140 éves az egykori Alsólendvai Takarékpénztár épülete.

Vsebina oddaje:

- 11 dijakov v Dijaški nastanitvi v Dolgi vasi;

- lesena preša na prešpan pri razglednem stolpu Vinarium;

- Hiša glasbe na Madžarskem;

- Naša dediščina: 140 let stavbe Dolnjelendavske hranilnice.

Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.

Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Nova turistična točka v Porabju. V Andovcih dobiva nekdanja večnamenska zgradba novo funkcijo.

Marija pod logom v Turnišču. Osrednje prekmursko romarsko središče združuje srednjeveško in novodobno cerkev.

Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo.

OCTOVEC ZA LIMONADO

Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado.

JESENSKE LEPOTICE

Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.

Scenaristka Neža Prah Seničar, režiser Dominik Mencej

»Tudi če ima nekdo ločene starše, nihče ne bo tebe razumel čisto dobro, ker vsak si malo drugače predstavlja v svoji glavi. Čisto vsak.« Živa in Neja Clarisa

»Če si otrok ločenih staršev, je kar nekaj razlik, kakšne so pa tudi dobre lastnosti, ki jih dobiš.« Živa

»Da bi v šoli ali prijateljicam povedala o ločitvi, se mi je zdelo nelagodno in neprijetno.« Neja Clarisa.

Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.

V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.

To je zgodba o zanimivi Slovenki Lady Miloški Nott, njeni predanosti humanitarni pomoči in njeni nenavadni življenjski zgodbi. Z jasno vizijo, odločnim pristopom in pravimi prijemi je med in po zadnji balkanski vojni pomagala Bošnjakom, zaradi česar si je prislužila eno najvišjih britanskih odlikovanj (OBE), ki ji ga je podelila kraljica Elizabeta II.

Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, je bila lady Nott takoj pripravljena pomagati svojim rojakom. Na srečo se je ta vojna hitro končala, Miloška pa je vse svoje altruistično delovanje usmerila v pomoč trpečim v Bosni.

Že med vojno je večkrat obiskala ogrožena območja in reševala Bošnjake iz pekla, v katerem so se znašli. Mnoge bolne ženske je prepeljala na zdravljenje v angleške bolnišnice, priskrbela neverjetne količine zdravil za bolne in ranjene v vojni, oskrbovala napadene vasi z živili, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami.

Po vojni je ustanovila sklad pod pokroviteljstvom Margaret Thatcher, ter s pomočjo sklada zgradila več kot sto hiš, šole in kliniko tistim, ki so v vojni ostali brez vsega.

Čeprav je od vojne v Bosni in Hercegovini minilo že sedemnajst let, so razmere tam še zmeraj obupne. Zato poslanstvo Lady Miloške Nott še zdaleč ni končano. Še naprej gradi, ustvarja pogoje za delovna mesta in poskuša vrniti Bosancem vsaj del tega, kar jim je bilo odvzeto.

Umetnost igre.