A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Dnevi evropske kulturne dediščine. Porabski Slovenci se projektu pridružujejo tudi letos.
Imamo olimpijske sanje. Slovenska olimpijska bakla tudi tokrat obiskala Porabje.
Okamenki. Samostojna likovna razstava Tatjane Mijatović v Slovenskem domu.
Pevska zasedba Okteta Planika sicer deluje ljubiteljsko, vendar pa vedno stremi k popolnosti glasbeno-vokalnega izražanja.
navrtu@rtvslo.si.
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Skupina filmskih lunatikov z režiserjem Rudijem Uranom na čelu se je pred dobrim letom za 14 dni preselila v nekdanji psihiatrični zavod na Tratah in posnela ta presunljivi, deloma šokantni, z obešenjaškim humorjem in trpko ironijo prežeti celovečerec. V njem so igralsko ekipo, sestavljeno večinoma iz članov Gledališke skupine Rače in posameznikov z igralskimi izkušnjami, več kot uspešno dopolnjevali tudi varovanci ZUDV Dornava ter VDC Polž Lenart. To sodelovanje, ki ga je zaznamovalo toplo sožitje celotne ekipe (kot igralci so nastopali tudi mentorji), ni samo vzoren primer inkluzivnosti, ampak ima tudi globok vsebinski in konceptualni pomen. Institucionalizirana norost nima z norostjo sveta nobene zveze. Prav nasprotno! Vsi skupaj, tako varovanci kot drugi sodelujoči (in s tem simbolično mi vsi), smo žrtve pravih psihopatov na oblasti. To je temeljno sporočilo tega filma. Vsi smo v istem čolnu, v skupni norišnici. VSI SMO NOT! Vabljeni k ogledu!
Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
ozivalih@rtvslo.si.
navrtu@rtvslo.si.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Najboljši pevci osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu. Vabljeni k ogledu prvega dela.
A kaj, ko se v hitenju rada pripeti nezgoda ... In res se zgodi, da tudi fižolčku poči trebušček ...
Prenovljeno meščansko stanovanje v središču Ljubljane je lep primer, kako lahko z dobro zasnovo stanovanja z ustvarjalnim pristopom arhitektov nastane bistveno izboljšano, posodobljeno in novi lastnici prilagojeno stanovanje. Hkrati se je v stanovanju odprla popolnoma nova barvna paleta.
Prenova dvesto let stare kraške domačije je velik zalogaj. Zato so se je novi lastniki lotili postopoma. Najprej prenove nekdanjega gospodarskega poslopja, »tako za okus«, kot je povedala arhitektka Vesna Hrvatin, ki vodi prenovo celotne domačije. Z njo se bomo pogovarjali o specifikah in čarih takšne prenove.
V zadnjem obdobju sta s prijateljem in arhitektom Petrom Kerševanom svoje bogato znanje namenila ohranitvi arheološke in arhitekturne dediščine v Ljubljani s poudarkom na modernizaciji mesta v skladu z najsodobnejšimi arhitekturnimi smernicami. Izjemne so njune študije in predstavitve edinstvenega koliščarskega naselja na Špici v Ljubljani, ki ga je mestna oblast pozneje po večini uničila, z obžalovanjem pove pričevalec. Druga boleča rana je gradnja garaže pod ljubljansko tržnico. Ljubljanska oblast njune zamisli popolnoma ignorira ter po mnenju arhitekta Kovača troši nesorazmerno veliko denarja za slabše rešitve. Po smrti prijatelja Petra Kerševana arhitekt Kovač še vedno nadaljuje delo in razvija ideje v dobrobit Ljubljančanov.