Slovenske TV

Podnaslovljene TV

Lokalne TV

EX YU TV

Angleške TV

Nemške TV

Italijanske TV

Ostale TV

SLO 1
05:50
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
06:20
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.


Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.

06:40
TV-izložba
07:00
Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo nabor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00. Ostajamo zvesti svojemu sloganu: »Dobro jutro in vse bo dobro!«.
09:00
TV-izložba
09:15
Festival SPV (konec maja) je vse bliže, za vstopnico se potegujeta ansambla Raubarji iz Poljanske doline ter Mladika iz Dramelj pri Celju. Ob 30. obletnici bo z Venčkom uspešnic z nami skupina Malibu, pel bo Alfi Nipič s svojimi muzikanti, osebni jubilej – 70 let – pa je praznoval tudi Franc Žerdoner iz Velenja, ki bo gost z ansamblom. Nekaj zimzelenih bo natrosil ploden kantavtor Tomaž Domicelj, njegova »Slovenskega naroda sin« je stara 40 let. Iz arhiva smo potegnili Avsenikovo Prijatelji, ostanimo prijatelji, za humor pa spet skrbi Miro Serpentinšek, ki ga igra Tilen Artač. Voditelja: Darja Gajšek in Blaž Švab, režija Marjan Kučej, urednik Andrej Hofer.
10:40
V preteklih tednih so neurja na območju Podravja povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih. Preverili smo kakšno je stanje na terenu. Slabo vreme s padavinami je otežilo letošnjo žetev in negativno vplivalo na kakovost pridelka pšenice. Govorili bomo še o pridelavi ekološkega mleka v Savinjski dolini, bili pa smo tudi med vinogradniki v Posavju.
11:30
I: Bencik Viktorija, Dervišević Edvin, Kek Franci, Kumer Anica, Počkaj Lučka, Tribušon Matjaž, Milanović Ljubo... Finančne probleme v družini Toni rešuje tako, da se začasno zaposli pri prodajalcu sadja in zelenjave. To pa je tudi odlična priložnost za sadno-zelenjavno dieto, s katero bo družini prihranjen marsikateri zdravstveni problem pa tudi euro...
12:00
V naših oddajah smo predstavili že več obnovljenih hiš na Krasu. A tale, ki je na vrsti tokrat, je nekaj posebnega: v njej je bil nekoč hlev. Danes navdušuje v modernem videzu in je hkrati z eno nogo še vedno v prejšnjih stoletjih.

Ste kdaj pomislili, da je eden najpomembnejših elementov našega dobrega počutja v resnici neviden! To je zrak, ki ga dihamo. Tako samoumeven in „neopazen“ je, da se preredko vprašamo, kakšne kvalitete je. Slab, onesnažen, postan zrak ne bo v telesu opravljal mikro čistilnih opravil, ki bi jih sicer moral. Predstavljamo vam primer prenove hiše iz 70-ih let, ki ni dobila samo tople preobleke, ampak tudi dovolj svežega zraka v vseh prostorih.

Vsak, ki v pomladno poletni sezoni želi zeleno in dehtečo okolico, si je letos že moral umazati roke. V resnici je za cvetoče rezultate časa še vedno dovolj. Za navdih predstavimo vrt v Vipavski dolini, ki prekipeva od cvetja in barv. Na majhnem prostoru, ki smo ga obiskali lansko pomlad je lastnica zbrala bogastvo rastlin za čudovite prizore iz dneva v dan.

12:30
I: Arthur Bea, Getty Estelle, McClanahan Rue, White Betty; R: JAY SANDRICH... The Golden Girls S.7; Miles in Dorothy se po poljubu izogibata drug drugega. Derek zapelje Blanche. Ta pozneje ugotovi, da je Derek tat. Derek zapelje tudi Rose in jo poljubi. Ko hočeta Miles in Dorothy povedati Rose, da sta se poljubila, ju ustavi, saj tudi sama ni bila zvesta.
13:00
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
13:20
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
13:30
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
13:35
Tokrat bo gostja oddaje Intervju britanska stand-up komičarka, kolumnistka in publicistka Shazia Mirza, ki se je konec pomladi v Ljubljani udeležila letošnjega Sindikata odklonskih identitet, ki ga organizira zavod Emanat. Shazia Mirza je pakistanskega porekla in je prva muslimanska stand-up komičarka, ki je stopila v ospredje. Gostuje v vseh osrednjih britanskih televizijskih oddajah, kjer jo pogosto sprašujejo ne le o vprašanjih politične satire, temveč tudi o vprašanjih islama, muslimanske skupnosti v Združenem kraljestvu in o otoški temi številka ena – o Brexitu. S Shazio Mirzo se je pogovarjala Ksenija Horvat.
14:10
TV-izložba
14:40
R: Kastelec Jernej... Blaž Kužnik, Ljubljana

Blaž je fant z Downovim sindromom. Kot pomočnik v strežbi dela v restavraciji v centru Ljubljane. Živi v centru za osebe s posebnimi potrebami. V prostem času rad klepeta z dekleti preko Facebooka. Včasih je osamljen. Želi si, da bi imel punco, s katero se bi lahko pogovarjal. Blaž želi biti samostojen. V ta namen se uči samostojne poti z avtobusom na delovno mesto. Veseli se prve vožnje, ko bo z avtobusom odšel na delo čisto sam. Morda bo na avtobusu srečal kakšno študentko in z njo poklepetal…

Katarina Tomšič, Ljubljana

Vsakokrat, ko se je Katarina s svojimi posvojiteljskimi starši vozila mimo Ljubljanske porodnišnice, jih je spraševala, če je bila tukaj rojena. Starša sta ji sicer vedno pritrdila, a njun odgovor ni bil prepričljiv. Ko je Katarina nekoč po naključju v roke dobila svoje posvojiteljske dokumente, pa je ugotovila, da je bila dejansko rojena v Črni Gori in da ji je bilo spremenjeno ime. Takrat so se ji je sesula tla pod nogami. Pri trinajstih letih so jo starši postavili pred vrata, ker je zamudila domov. Prisiljena si je bila poizkati novo -rejniško družino. Dolga leta si je želela spoznati svojo biološko mamo. Želja se ji je uresničila leta 2005, ko sta z mamo srečali v Podgorici. Čeprav je srečanje v Katarini pustilo grenak priokus, je hvaležna, da je imela priložnost spoznati svojo mamo.

Max Zimani, Ljubljana

Max, ki je bil rojen v Zimbabweju, je vodja posebne restavracije v Ljubljani, ki zaposluje migrante z globalnega juga. Ker je bil tudi sam migrant, lažje razume probleme drugih migrantov in jim pomaga premostiti prve korake življenja v Sloveniji. Max ob pomoči svoje življenjske partnerke Teje izvaja različne delavnice za vrtce in šole, z namenom da bi Slovencem odprl drugačen pogled na Afriško kulturo in odpravil evrocentristične predsodke. V vsakdanjem življenju se Max pogosto srečuje z rasizmom. Ko sta na primer s Tejo pričakovala prvega otroka, jima je najemodajalka odklonila ogled stanovanja, ker je Max črn. V letih življenja v Sloveniji se je Max že navadil na tovrstne pripetljaje in razvil obramni mehanizem, da ga ne prizadenejo preveč. Vendar pa Maxu ni žal, da je zapustil domačo deželo in prišel v Slovenijo, saj mu je ta korak razširil življenska obzorja.

15:05
Kedves Nézőink, a mai Nagyító alatt című adásunk témája Mátyás király.


Drage gledalke in gledalci, tema današnje oddaje Pod drobnogledom je kralj Matjaž.

15:35
TV-izložba
16:10
R: Hauc Petra... 2018/19; V 24. oddaji Male sive celice se rumeni Nuša, Tara in Marko pomerijo z Aleksandro, Majo in Markom iz vijolične ekipe. Učenci iz OŠ Dušana Flisa Hoče (rumeni) in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica (vijolični) odgovarjajo na vprašanja iz geografije, književnosti in filma, med katerimi se srečajo z zvezdo nemega filma Charliem Chaplinom. Prepoznati morajo rastlino trajnico, predstavnike izvršilne oblasti, s poznavanjem sov in zmajev pa preizkusiti svoje hitre celice. Napeto bo.
17:00
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
17:15
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
17:20
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
17:25
R: Vokač Aleksandra... Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
17:55
R: Lara Simona, Sinko Darko... V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za konkretno negacijo NOB?

Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«.

18:05
I: Cavazza Sebastian, Hočevar Janez, Hribar Zvone, Pirnat Primož, Pišek Tadej, Slakonja Klemen, Smolej Uroš, Zrnec Jurij, Železnik Tjaša; R: Milčinski Nana... Po naključju nekaj kapelj soka gumijevca pade v kokosovo lupino, s katero se igra Mavgli. Mavgli tako postane ponosen lastnik gumijaste žoge. Nikomur je noče posoditi, niti Bali in Lali ne.
18:15
I: Hočevar Janez; R: Milčinski Nana... Svojo hiško nosi kar na hrbtu. To je zelo priročno, vendar pa se zaradi tega premika zelo počasi. Polžka Hedvika živi na zelenem travniku, prehranjuje pa se z rastlinami in zelenjavo. Kadar je mrzlo, se skrije v svojo hiško.
18:20
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
18:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
19:00
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19:25
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
19:45
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:05
3 Generations; Drama s komičnimi zapleti… Najstnica Ramona se je odločila, da hoče spremeniti spol in postati Ray. V telesu ženske je nesrečna in vseskozi prepričuje svojo mamo in ostale člane v družini, naj vendarle podpišejo privolitev za spremembo spola. V New Yorku dejanje ne bo nič posebnega, nihče ne bo niti opazil… Najbrž res, a v Rayevi družini so zaradi tega vsi v stresu. Rayeva/Ramonina mati Maggie je ločenka, ki mora sedaj poiskati Rayevega biološkega očeta in ga prepričati, da bo podpisal in privolil v otrokovo spremembo spola. Pod isto streho živita še Dolly, Maggijina mama in pa Dollyjina partnerica Frances, saj je Dolly, potem ko je imela Maggie, ugotovila, da je lezbijka. Vse tri ženske so zaskrbljene, a se morajo soočiti z Rayevim hotenjem po spremembi spola. Celo še več; če hočejo razumeti in sprejeti spremembo v družini, se morajo najprej soočiti s svojimi travmami in strahovi in se naučiti, kako kot družina ostati močni, tudi, ko je to zelo težko…

Film ima zvezdniško zasedbo in je lahkotna, popularna komična drama, ki se ukvarja z mejno problematiko.


3 GENERATIONS / ZDA/ 2015

Režija: Gaby Dellal / Scenarij: Nikole Beckwith, Gaby Dellal / Igrajo: Elle Fanning, Linda Emond, Susan Sarandon, Naomi Watts, Andrew Polk, Marcos A. Gonzalez, Antonio Ortiz, Tessa Albertson, Marquis Rodriguez, Gameela Wright, Jordan Carlos, Elle Winter, Lucca De Oliveira, Francesca Keller, Jinn S. Kim ...

21:35
I: Golubović Davor(Damir), Ajdinović Hamza, Dirnberk Jadran(Fant), Dizdarević Mak, Dobrnjič Edis(fant), Grašič Liza(Anja), Hadžimešić Rian, Hajrulahović Lutvija(debela ženska), Ibrić Mirsad(Moški na oknu), Isović Ishak, Jerebič Luka(fant), Karunc Dobravc Lov; R: Mandić Miroslav... Kratki film pripoveduje zgodbo o priseljencu v Slovenijo med vojno v nekdanji Jugoslaviji v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Zgodbo nekoga, ki se spominja krajev iz svojega otroštva v Sarajevu, posebno stopnic, kjer so si otroci –in pred leti med njimi tudi on - izmenjevali stripe. Pod pritiskom nemogoče vrnitve domov v času vojne so te stopnice v njegovih sanjah postale velike kot piramida, ki se kopa v soncu. Po vojni protagonist zgodbe odide v Sarajevo in obišče ulico svojega otroštva. Ne more prepoznati stopnic iz otroštva, ne more verjeti, da se je piramida skrčila na tri majhne stopnice.
21:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:30
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:40
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:45
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.


Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.

23:10
R: Kuclar Špela... Gostja Profila bo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, letošnja dobitnica velike Prešernove nagrade. Več kot 250 kostumografij na slovenskih in najprestižnejših tujih odrih v dobrih tridesetih letih ustvarjalnega dela govori o izjemnem umetniškem opusu; prefinjenost, eleganca, minimalizem, brezčasnost, občutek za detajl… vse to so poteze te izjemno predane in z lepoto navdahnjene kostumografinje.


Voditeljica: Marjana Ravnjak.

23:50
R: Vokač Aleksandra... Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
00:20
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
00:45
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
01:15
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
01:30
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
01:35
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
01:40
Napovedujemo
05:50
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
06:20
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.


Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.

06:40
TV-izložba
07:00
Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo nabor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00. Ostajamo zvesti svojemu sloganu: »Dobro jutro in vse bo dobro!«.
09:00
TV-izložba
09:30
R: Žnidaršič Urška... V Bernardino družbo prihajata igralec Jure Ivanušič, režiser nove Predstave, ki gre narobe ter Matej Zemljič, eden od igralcev v predstavi, sicer pa tudi dobitnik nagrade vesna za najboljšo glavno moško vlogo na 21. Festivalu slovenskega filma. V Vikend paketu si bomo ogledali tudi odlomek iz Predstave, ki gre narobe. Na zeleni zofi gostimo še glasbenika Samuela Lucasa. Na glasbenem odru se veselimo njegovega nastopa, tja pa prihajajo tudi plesalke Šole irskega plesa. Igralec Luka Cimprič, raper Klemen Klemen in strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak so imena tokratnega Jožetovega komentatorskega omizja. S Francijem Kekom in njegovo skrito kamero se odpravljamo na nove zabavne dogodivščine, ob koncu Vikend paketa pa vas čaka nagradna igra s privlačno nagrado.
10:45
Čas med 1809 do 1814 se v slovenskem zgodovinopisju enotno obravnava kot čas »Ilirskih provinc«! Žal pa zgolj in samo v zgodovinopisju. Pričujoči dokumentarni film ima namen osvetliti razmere, ki vladajo v splošnem poznavanju tega zgodovinskega obdobja naši širši javnosti.

Štiri leta, ki so del Slovencev potisnila dobesedno v srž evropske politike, v mnogočem presegajo stoletno stagniranje naroda v okviru »žoltočrne« monarhije. Že sam pretres ob trku dveh civilizacij, bi bil vreden podrobnejšega raziskovanja, kaj šele bolj ali manj intenzivni stiki v obdobju skoraj dvajsetih let. Ni zanemarljivo, da se celotna napoleonska doba v Evropi zaključi prav v Ljubljani. Ljubljanski kongres, kot delitvena bilanca Napoleonove, tako ideje kot države, je simbolni zaključek dobe, ki je v mnogočem oblikovala pogled na svet kot ga razumemo danes.

Ilirske province so bile ustanovljene 14.oktobra 1809 na dan, ko je bila v Schonbrunnu pri Dunaju podpisana mirovna pogodba, ko jih je s posebno uredbo ustanovil sam Napoleon.

Za Slovence je to »de jure« pomenilo pričetek življenja v treh državah. Ob Ilirskih provincah je vzhodni del naroda ostal v Avstrijskem cesarstvu, skrajno zahodni pa v Italijanskem kraljestvu. Pričujoči dokumentarni film se ne omeji le na prednike živeče v »Iliriji«, kot so tudi imenovali to politično tvorbo, temveč poskuša fragmentarno pokazati tudi vplive na Slovence živeče izven francoske nadvlade.

Bolj kot zanimivost je potrebno omeniti, da je Ljubljana bila takrat upravno središče mest, kot so Reka, Zadar in celo Dubrovnik, resnično pa so pomembne gospodarske in politične razmere tedanjega časa.

Ob takšnem zgodovinskem pregledu, pa ne smemo pozabiti na današnjo perspektivo prelomnih časov.

»Potrebujem enoten evropski zakon, eno evropsko kasacijsko sodišče, enoten denar, enotno mero za težo in za vse drugo, potrebujem iste zakone za vso Evropo. Iz vseh narodov hočem narediti enega samega«

Tako je svojemu notranjemu ministru Foucheju govoril cesar Napoleon. Sicer ne prvič v novejši zgodovini, je bila jasno izražena misel o združeni Evropi, vsekakor pa je bila prvič v novejši zgodovini, ta misel tudi udejanjena. Če pogledamo z današnje perspektive, Napoleonovo Cesarstvo, z izjemo Anglije, skoraj natančno prekriva bodoči teritorij združene Evrope. Seveda ima primerjava med stanjem izpred dveh stoletij ter današnjim političnim trenutkom nekaj resnih pomanjkljivosti-recimo da je bil Napoleon hegemon in tiran, nova Evropa pa naj bi se združila na demokratskih osnovah. Če torej grobo predpostavimo, da je bila Napoleonova Evropa model za današnje združevanje, moramo presenetljivo ugotoviti, da smo bili Slovenci del tedanje Evrope. Napoleonova Evropa pa je imela eno pomanjkljivost. Sesula se je kot hišica iz kart.

11:35
I: Bencik Viktorija, Dervišević Edvin, Kek Franci, Kumer Anica, Počkaj Lučka, Tribušon Matjaž, Štefe Milan... Komaj se je rešil položnic, že mora Toni skrbeti za družinske nakupe. Ker ima več časa kot denarja, se odloči, da bo nakupe dopolnjeval z ribolovom. Na čisto drugačen ribolov pa se je odpravil Tonijev star znanec Mario, ki mu hoče speljati ženo….
12:05
R: Vokač Aleksandra... Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
12:30
I: Arthur Bea, Getty Estelle, McClanahan Rue, White Betty; R: JAY SANDRICH... The Golden Girls S.7; Približuje se Milesov rojstni dan in Rose se domisli, da bi mu podarila svojo podobo. Seveda ne kar kakršne koli, temveč žgečkljivo. Namesto da bi si darilo ogledal na zasebnem praznovanju, ga odvije, ko ga obišče gruča njegovih profesorskih prijateljev, moških. Rose je osramočena. Dorothy pa se nepričakovano odpre možnost za dober zaslužek. Toda nova služba je vse prej kot to, kar je pričakovala. Starega konja težko naučiš novih trikov….
13:00
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
13:20
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
13:30
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
13:35
R: Bizilj Ljerka... Televizija v šestdesetih letih 20.stoletja ne spremlja dnevnih dogodkov, politiki zasedajo za zaprtimi vrati in s sej pošiljajo komunikeje, sporočila; tuje agencije niso dovoljene, obstoja le ena -jugoslovanska-Tanjug. Zunanjo politiko spremlja Beograd. Novinarji so družbenopolitični delavci, ki se morajo zavedati svoje politične odgovornosti. Veliko je nedotakljivih tem: Tito, zveza komunistov… O pomladi narodov, ki se prebujajo po Evropi, televizija veliko poroča, skoraj nič pa o liberalističnih procesih in študentskih demonstracijah v Jugoslaviji; poroča o čeških dogodkih, smrti Kennedyjev, Martina Luthra Kinga, pristanku Američanov na Luni in skupaj s tiskom 'zakuha' cestno afero, ki spravi s političnega prizorišča naprednega predsednika slovenske vlade Stane Kavčiča, zaslužnega za uvedbo slovenskega dnevnika. Na začetku sedemdesetih let 20.stoletja tako odstavijo tudi direktorja televizije Dušana Fortiča in 15 urednikov.
14:30
TV-izložba
14:45
V mladinski debatni oddaji Vklop so se dijaki in voditeljica Barbara Ferluga z novinarko Mojco Širok pogovarjali o politiki. Oddajo dopolnjujejo prispevki, v katerih je govor o pouku državljanske vzgoje na goriških in tržaških srednjih šolah, pred kamero pa so stopili tudi dijaki in profesorji. Izjavo o vlogi politike v današnjem času in o angažiranosti mladih zanjo je za Vklop dala tudi senatorka Tatjana Rojc. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo oddaje pa Jan Leopoli, Živa Pahor in Barbara Ferluga.
15:10
Kedves Nézőink, a mai Vendégem című adásunkban az alsólakosi Lőrinc Magdusról, a szlovéniai magyar közösség egyik megbecsült tagjáról, a Lendva-vidék egyik leghíresebb egykori kocsmájának gazdasszonyáról készített portrénkat láthatják.


Drage gledalke in gledalci, danes si lahko v oddaji Moj gost ogledate portret Magdus Lőrinc iz Dolnjega Lakoša, ene od spoštovanih članic madžarske skupnosti, ki živi v Sloveniji, in lastnice ene od najbolj znanih nekdanjih gostiln na območju Lendave.

15:40
TV-izložba
16:15
I: Amina Merai, Goeske Francois, Jung Svenja, Kelling Petra, Matti Schmidt-Schaller, Ofarim Gil, Sahan Kaan, Sehrbrock Judith, Sinje Irslinger; R: Popow Irina... Armans Geheimnis Ii. / Arman's Secret Ii.; Charlie išče odgovore v knjigi, ki jo je napisala njena babica, Jenny pa se še naprej norčuje iz vsega na kmetiji. Ko se spravi na Dimitrija, ta odkrije, da ima nenavadno sposobnost. Na kmetiji čakajo Micka, nato pa Charlie opazi belega konja. To je znamenje, zato mu sledi v Staro dolino, čeprav mu morda ne bi smela.
16:40
I: F. Odven, Gia Nguyen, Goody Laila Elin, Raane-Holm Hannah, Shumba Iselin, Valestrand Eike, Wilmann Ine Marie... Zombie Lars I.; Larsova mama pokliče zdravnika, saj je deček brez volje in trdi, da mu je slabo. Zdravnik postavi nenavadno diagnozo: Lars je začel kazati znake življenja, ker se je zaljubil. Toda življenje je smrtno in bolje bi bilo, da bi se odrekel ljubezni.
17:00
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
17:15
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
17:20
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
17:25
R: Obersnu Ita... Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.


Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

17:55
R: Bastič Aljaž... Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.
18:00
I: Belak Ljerka, Derganc Maša, Fatur Mojca, Lah Jaka, Murenc Andrej, Pernarčič Vesna, Tabaković Saša, Veselko Borut, Železnik Tjaša; R: Milčinski Nana... Žan je opazil, da je bilo v njegovem novem mestu mnogo različnih športov.

Na medvedji športni dan si mora vsaka medvedja družina izbrati šport, v katerem se nato družine pomerijo med seboj. Borisova družina si je izbrala tekmovanje z jajci, Pande so si izbrali tek, Grizliji pa dirko z vrečami. Kaj pa naj si izbere Žanova družina? V Snežniku so poznali le zimske športe. Žan stisne Mislija in se odloči, da bo medvedom v Medvedjem dolu predstavil sankanje – in ker ni snega, se bodo po travnatem hribu dričali na pladnjih. Medvedi so nad novim športom več kot navdušeni.

18:20
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
18:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
19:00
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19:25
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
19:45
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:05
Blue Planet Ii.; Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II.


5. del: Zelena morja

Zelena, ne modra morja so tista, ki našim oceanom prinašajo življenje. V njih moč sonca spodbuja rast alg, gozdov halog, mangrov in prerij morske trave. To so najbogatejša območja morja, vendar v njih vlada neizprosna tekmovalnost. Najbujnejši gozdovi halog so na jugu Afrike. V njih živi tudi hobotnica, ki se je domislila izjemne zvijače, s katero se rešuje pred morskimi psi. Zaliv v Kaliforniji pa je prizorišče velike gostije, ki se je udeleži več tisoč delfinov, morskih levov in kitov grbavcev.

21:05
R: Pediček Igor... Kraljevina Jugoslavija je 2. svetovno vojno pričakala nepripravljena. Vprašanje, ali se upreti nacizmu in fašizmu in na kakšen način, je bilo prisotno tudi med Slovenci. Dogajanje se je zapletlo, ko sta nastala dva bloka in je hkrati z osvobodilnim potekal tudi revolucionarni boj za prevzem povojne oblasti. Kar pet odstotkov tedanjega slovenskega prebivalstva je izgubilo življenje. Iz vojne smo se sicer vrnili kot zmagovalci, a medvojni dogodki so narod razdelili.


Avtor besedila: dr. Jože Pirjevec

Scenarist: Peter Povh

Režiser: Igor Pediček

Redaktorica: Tatjana Markošek

Direktor fotografije: Lenart Vipotnik.

21:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:30
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:40
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:45
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.


Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.

23:10
R: Igor Zupe... Leta 1987 je en sam plakat v zadrego spravil jugoslovanski režim in zadostoval za ukinitev ritualne štafete mladosti. Dogodek je znan kot plakatna afera. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst.

Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne momente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena.

Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je eden največjih uspehov letošnjega beneškega bienala, skupina Laibach z razprodanimi koncerti nastopa po svetu, v Severni Koreji pa je predrla eno najbolj monolitnih meja. NSK bo s prvim umetniškim satelitom v režiji Dragana Živadinova premagal tudi zadnjo mejo - med Zemljo in vesoljem. In nenazadnje, razstava NSK: Od Kapitala do kapitala po velikem uspehu v moskovskem muzeju Garaža konec junija potuje v najpomembnejši muzej sodobne umetnosti in umetnosti 20. stoletja v Evropi, v madridski muzej Reina Sofia.

00:05
R: Obersnu Ita... Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.


Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

00:35
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
01:00
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
01:30
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
01:45
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
01:50
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
01:55
Napovedujemo
05:50
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
06:20
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.


Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.

06:40
TV-izložba
07:00
Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo nabor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00. Ostajamo zvesti svojemu sloganu: »Dobro jutro in vse bo dobro!«.
09:00
TV-izložba
09:25
Festival SPV bo v Poletnem gledališču Studenec, za preboj pa se tokrat borita Vera in Originali z Ljubečne ter Kraški kvintet iz Repentabora v Italiji. Slišali bomo še Beneške fante, ansambel Jureta Zajca, Prifarske muzikante s harmonikarji Tonija Sotoška, povsem novo pesem pa bo predstavil odlični vokalist Marko Vozelj z Mojstri. Iz arhiva smo izbrskali Avsenikovo polko Narodna noša; zapela jo bosta Braco Koren in Vera Šolinc. Lušno bo tudi s Serpentinškom. Voditelja Darja in Blaž. Urednik Andrej Hofer.
10:40
R: Pečenko Valentin... Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti.

Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila.


Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

11:35
I: Bencik Viktorija, Dervišević Edvin, Kek Franci, Kumer Anica, Počkaj Lučka, Tribušon Matjaž, Jerman Marjan, Lebar Žiga, Štefe Milan... Toni končno zasluži nekaj denarja tako, da piše anonimno kolumno o svojih doživetjih… Obeta pa se mu še večja vsota, saj so njegovo zgodbo opazili avtorji resničnostne TV oddaje, ki želijo njeno javno priznanje… Eno glavnih vlog v oddaji želi mama Marjeta, ki vadi za nastop v Županovi Micki….
12:05
R: Obersnu Ita... Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.


Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

12:30
I: Arthur Bea, Getty Estelle, McClanahan Rue, White Betty; R: JAY SANDRICH... The Golden Girls S.7; Rose je zamudila obletnico mature v domačem kraju, ker se ni dobro počutila. Blanche pa v časopisu izvrta 40. obletnico miamijskih maturantov in punce se domislijo nenavadnega načrta. Računajo na to, da se bodo lahko pretvarjale, da so nekdo drug. Od vsega vznemirjenja pa Rose doživi srčno kap in mora v bolnišnico. Blanche je tako zelo žal, da se z Bogom pogodi za njeno zdravje. Če bo ozdravela, bo Blanche postala nadvse verna in ne bo več grešnica.
13:00
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
13:20
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
13:30
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
13:35
R: Pevec Metod... Zgodba o Aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder pa se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.


Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogateša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske Aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem.


zanimivosti o filmu

Dokumentarni film o Aleksandrinkah je nastajal dve leti, več kot 40 ur dokumentarnega gradiva s pričevanji aleksandrink ter njihovih gojencev in potomcev je bilo posnetih na lokacijah v Sloveniji, Italiji, Egiptu, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Za potrebe filma so bile odkupljene pravice za uporabo starih arhivskih filmov o Egiptu (British Pathe, Global Image). Uporabljeni so tudi odlomki iz filma Žerjavi letijo na jug avtorice Dorice Makuc.


Film je uspel zabeležiti le tri zadnje in prave Aleksandrinke, ki so odšle na delo v Egipt, zato se je bolj usmeril na generacijo njihovih otrok, ki danes živijo v Vipavski dolini, in varovancev, ki so se razkropili povsod po svetu. Varovanci imajo v spominu materinsko pozorne in požrtvovalne ženske s posebno slovansko toplino. Otroci Aleksandrink se spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti. Zgodovinski kontekst Aleksandrije v filmu pojasnjuje Michael Haag, avtor več knjig o Egiptu in še posebej o Aleksandriji.

15:15
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.

A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőr

15:45
TV-izložba
16:10
I: Amina Merai, Goeske Francois, Jung Svenja, Kelling Petra, Matti Schmidt-Schaller, Ofarim Gil, Sahan Kaan, Sehrbrock Judith, Sinje Irslinger; R: Popow Irina... Armans Geheimnis Ii. / Arman's Secret Ii.; Charlie, Arman in Tarik odjezdijo v zakleto dolino in prav nič ne slutijo, da jim je za petami Milena. Zagrenjena je, ker ni postala varuhinja Namre, in hoče to izsiliti. Za trojico skrivaj odideta tudi Jenny in Dimitri, in to zadnji hip. Brez njiju bi Charlie končala v breznu.
16:35
I: F. Odven, Gia Nguyen, Goody Laila Elin, Raane-Holm Hannah, Shumba Iselin, Valestrand Eike, Wilmann Ine Marie... Zombie Lars I.; Larsa nepričakovano obišče stari prijatelj in v kraju povzroči nemir. Ko na bencinski črpalki z nenavadnim obnašanjem podžge nestrpneže, Lars spozna, kdo je v resnici, Tess pa končno pokaže, kaj zmore.
17:00
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
17:20
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
17:25
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
17:30
R: Žemlja Aleš... Pirančanki Valerija in Jevgenija sta sestri dvojčici, ki imata tudi podobne hobije. Druži ju neizmerna domišljija, sta ljubiteljici mange in anime ter navdušeni nad cosplayem. Odločili sta se, da se prijavita na festival Makkon. Kako sta se spoprijeli z izzivom, sta preverjala voditelja in vlogerja Ana in Rok.
17:55
R: Bart Aerts... Fetije je dekle, doma v Bruslju. Vsako poletje z družino obišče sorodnike v Albaniji, saj od tam izhajata njena starša. Že dolgo si želi sodelovati na tradicionalni albanski poroki, kjer bi lahko zaplesala v tradicionalni noši. To poletje se ji bodo sanje uresničile. Poročil se bo njen bratranec, zato Fetije že pridno vadi za ples. Poroka njenih staršev je bila dogovorjena, a sama si take poroke ne želi. O tem se pogovarja tudi s starši. Film pripoveduje o prihodnosti mladega dekleta, ki že zelo dobro ve, kaj hoče. Deklica med dvema državama, razpeta med dvoje običajev.
18:10
R: Žmitek Jernej s.p.... V mini seriji slovenskih okoljskih risank Lepši svet glavna junaka Tina in Rok, skupaj s psičkom Edijem ter vsevedno tablico Nikom na razburljivih in zanimivih dogodivščinah spoznavata:


Kako varčujemo z elektriko ?

Kako ravnamo z odpadki ?

Kako nastane elektrika in kaj so obnovljivi viri energije?

Kako smo lahko učinkoviti v prometu ?

Kako se ogrevamo in učinkovito ravnamo s toplotno energijo?


Projekt tako povezuje zelo strokovno in marsikomu, tudi odraslim, še neznano področje odgovornega ravnanja do okolja, z risanko, ki na preprost in predstavljiv način odgovarja na vprašanja zakaj bi varčevali z energijo in kako pomembni so viri obnovljive energije za našo prihodnost ?


LEPŠI SVET je serija risank, ob kateri lahko uživa in se na zabaven način skupaj uči celotna družina, zato je pospremljena s sloganom 'Glejmo skupaj!'.

18:15
Frfra in Cufek raziskujeta delovno mizo, ki kmalu postane prizorišče nenavadnih olimpijskih iger. Bo olimpijski prvak zelene ali rožnate barve?
18:20
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
18:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
19:00
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19:25
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
19:45
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:00
R: Kučej Marjan... V maju smo na grajskem dvorišču v Oplotnici posneli 3. Festival pod Pohorjem. Gre za mlad narodno-zabavni dogodek, na katerem je v prvem delu nastopilo 5 ansamblov: Žurerji, Me tri do polnoči, Posluh, Lun'ca in Valovi. V uvodni točki nas pozdravi pohorski godec Tine Lesjak s prijatelji, v spremljevalnem programu pa boste videli lanskoletne nagrajence stroke in občinstva – Prleški kvintet in ansambel Udar. Voditelj je Andrej Hofer.
21:25
Zdravstvo ima na Štajerskem dolgo tradicijo, saj je bil mariborski ranocelnik iz prve polovice 13. stoletja znan, tako pravijo zgodovinarji, po vsej Evropi. Mariborska bolnišnica pa je bila ustanovljena leta 1799, se pravi pred 220 leti, ko je okrožni urad izdal okrožnico o ustanovitvi mestnega špitala. Po dobrih 50 letih so bolnišnico preselili z današnjega Slomškovega trga v magdalensko predmestje, kjer je z vsemi oddelki in nazivom Univerzitetni klinični center še danes. Oddaja iz niza Sledi je posvečena bogati in zanimivi zgodovini te za Maribor pomembne ustanove.
21:55
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:30
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:40
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:45
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.


Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.

23:10
La Pianiste / The Piano Teacher; Ciklus: Isabelle Huppert. Pretresljivi psihoseksualni triler Michaela Hanekeja ima status moderne klasike. Erika Kohut poučuje klavir na dunajskem glasbenem konservatoriju, a jo pestijo številne težave. Kljub nadarjenosti še ni uresničila velike želje, da bi nastopala na koncertnih odrih. Pri srednjih letih še živi pri gospodovalni materi, s katero ima zapletene odnose. Za fasado samozavestne profesorice in zrele ženske goji številne perverzije in sadomazohistične fantazije, ki jih sprošča v razdalji do drugih ljudi. Nato spozna 25-letnega študenta Walterja, s katerim končno dobi priložnost, da izrazi zavrte želje. Z Walterjem deli svoje mazohistične fantazije, a Walterju se nasilje upira. Misleč, da ima Walter afero z njeno študentko Anno, Erika slednji poškoduje roko in onemogoči njen nastop na prihajajočem koncertu. Pred koncertom, na katerem naj bi nadomeščala Anno, se zabode z nožem v ramo.


Izvirni naslov: La pianiste / Francosko-nemški film, 2001 / Režija: Michael Haneke / Scenarij: Michael Haneke, Elfriede Jelinek / Igrajo: Isabelle Huppert, Annie Girardot, Benoît Magimel.

01:20
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
01:45
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
02:15
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
02:30
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
02:35
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
02:40
Napovedujemo