Tudi dandanes imamo Slovenci kar nekaj poklicnih zdravnikov, ki pa so obenem s srcem predani glasbi. Tako bomo v drugem delu oddaje predstavili baritonista Domna Križaja in njegovo življenjsko sopotnico sopranistko Mojco Bitenc, ki sta zaključila tako študij medicine kot glasbe, zdaj pa se jima odpirajo možnosti za angažmaje tudi v tujini.
Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan.
To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na Seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije.
Park je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.
1. del: Amater na Elbrusu
Elbrus, najvišja gora v Evropi, je visok, hladen in nepredvidljiv. Vulkanski vrh s 5642 metri nadmorske višine vsako leto zahteva žrtve. Christof Franzen je neizkušen gornik, a se bo povzpel na najvišjo evropsko goro. Med pripravami spoznava življenje na Kavkazu.
V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
A Barangolások mai adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Velencei-tó és a Budapest – fürdőváros című epizódot láthatják.
Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Potepanja si s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! oglejte epizodi jezero Velence in Budimpešta – kopališko mesto.
V Julijini hiši v Devonu se za božične praznike zbere vsa družina, toda ker je tam tudi Benjamin, tradicionalno praznovanje poteka v napetem vzdušju. Benjamin Julii očita, da skriva njuno zaroko, ta pa naposled izbere najneprimernejši trenutek, da novico sporoči otrokom. Ko Ted izve, da se bo njegova bivša žena spet poročila, se po svoje spopade z ljubosumjem, ki ga ob tem začuti …
GOLD DIGGER / Velika Britanija / 2019
scenarij: Marnie Dickens
režija: Vanessa Caswill, David Evans
v glavnih vlogah: Julia Ormond, Ben Barnes, Alex Jennings, Sebastian Armesto, Yasmine Akram, Jemima Rooper, Archie Renaux, Nikki Amuka-Bird, Karla-Simone Spence, Julia McKenzie, Indica Watson.
THE MAN WHO SAW TOO MUCH / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jill Nicholls in Alan Yentob.
V šoli se je Lidija pridružila organizaciji, ki je med dijaki in študenti širila demokratične ideje ter nasprotovala komunističnemu režimu in njegovi represiji. Tam je spoznala tudi svojega moža Antona Drobniča, prvega generalnega državnega tožilca po osamosvojitvi Slovenije. Režim je organizaciji prišel na sled in poleg Antona ter številnih drugih so aretirali in zaprli tudi Lidijo. V taborišču Verdreng, opuščeni kočevski vasi, je bila priča strahotnemu mučenju in poniževanju: »Kričali so, da nas bodo vse pobili … To je bilo ponižujoče, ampak nas niso strli,« se tega obdobja spominja Lidija. Po poroki z Antonom Drobničem je uspešno doštudirala pravo in bila med drugim tudi odvetnica. Po demokratičnih spremembah se je z vso energijo predala političnemu delu pri Krščanskih demokratih in pozneje Novi Sloveniji. Srčika njenega življenja pa je bila vedno družina: štirje otroci, ki sta jih imela s pokojnim možem Antonom, ter kopica vnukov in pravnukov, ki se med sabo odlično razumejo.
V prispevku o tem, zakaj so za celotno družbo pomembni prostori alternative.
V studiu o spregledanih predlogih za izboljšanje položaja mladih med in po korona krizi.
Ob koncu pa še o prihajajočem dnevu spomina na holokavst. Česa še vedno nismo naučili?
2. del: Iskanje bistva na Bajkalskem jezeru
Christof Franzen odpotuje na otok Olkhon na Bajkalskem jezeru. Bajkalsko jezero velja za kraj posebnih moči in energije, tam prebivajo ljudje ruske pravoslavne vere, pa tudi budisti in predvsem šamani. Bo te posebne energije začutil tudi politični novinar?
- a Muravidéki magyar faluprogram;
- régészeti ásatások Pince közelében;
- a Prostofer projekt a Lendvai községben;
- a lendvai LESzSz társulat tevekénysége a világhálón;
- Gazda(g)ság: a kormány gazdaságsegítő csomagjai.
Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:
- prekmurski madžarski program za razvoj vasi;
- arheološka izkopavanja v bližini Pinc;
- projekt Prostofer v Občini Lendava;
- dejavnost lendavske gledališke skupine LESzSz na spletu;
- Gospodarska rubrika: protikoronski gospodarski paketi.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
Z izbranimi glasbeniki kot so RUDI BUČAR, ANA PUPEDAN, BAKALINA, KLINCI, EMKEJ IN VLADO KRESLIN smo se podali na slikovit potep po Sloveniji (Obala, Kras, Tolminski griči, Bela krajina, Štajerska, Prekmurje) ter skozi rabo narečij v popularni glasbi (pop rock, rap, trap, kantavtorstvo …) spoznali pestrost slovenskega jezika, ki – kot pravi etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, živi in se ohranja ravno z narečnim govorom. Izziv »narečnega kolaža« so sporočila, ki jih glasbeniki iz različnih koncev Slovenije preko telefona »podajajo« v svojih narečjih – se bodo razumeli med sabo?
THE WEIGHT OF STEEL TITLE / DAS GEHEIMNIS DER FREIHEIT / GER / 2020 / TV
Režija: Dror Zahavi / Scenarij: Sebastian Orlac / Igrajo: Sven-Eric Bechtolf, Edgar Selge, Judith Rosmair, Erni Mangold, Adrian Zwicker ….
Scenarij in režija: Slobodan Maksimović / Igrajo: Makis Papadimitratos, Francesco Borchi, Konstanze Dutzi, Saša Pavlin Stošić, Michael Baum.
Z izbranimi glasbeniki kot so RUDI BUČAR, ANA PUPEDAN, BAKALINA, KLINCI, EMKEJ IN VLADO KRESLIN smo se podali na slikovit potep po Sloveniji (Obala, Kras, Tolminski griči, Bela krajina, Štajerska, Prekmurje) ter skozi rabo narečij v popularni glasbi (pop rock, rap, trap, kantavtorstvo …) spoznali pestrost slovenskega jezika, ki – kot pravi etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, živi in se ohranja ravno z narečnim govorom. Izziv »narečnega kolaža« so sporočila, ki jih glasbeniki iz različnih koncev Slovenije preko telefona »podajajo« v svojih narečjih – se bodo razumeli med sabo?
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Z izbranimi glasbeniki kot so RUDI BUČAR, ANA PUPEDAN, BAKALINA, KLINCI, EMKEJ IN VLADO KRESLIN smo se podali na slikovit potep po Sloveniji (Obala, Kras, Tolminski griči, Bela krajina, Štajerska, Prekmurje) ter skozi rabo narečij v popularni glasbi (pop rock, rap, trap, kantavtorstvo …) spoznali pestrost slovenskega jezika, ki – kot pravi etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, živi in se ohranja ravno z narečnim govorom. Izziv »narečnega kolaža« so sporočila, ki jih glasbeniki iz različnih koncev Slovenije preko telefona »podajajo« v svojih narečjih – se bodo razumeli med sabo?
3. del: Sibirska odisejada
Sibirija je surova, hladna in divja. In predvsem velika. Christof Franzen se poda na odisejado v to neprijazno pokrajino in obišče nomadske pastirje severnih jelenov na robu civilizacije.
Letošnji načrti Državne slovenske samouprave. Ob naložbah želijo prirejati tudi dogodke.
Spomin na Avgusta Pavla. V preteklih petnajstih letih so ga ohranjali Slovenci in Madžari.
A Nagyító alatt című adás tematikus műsor, amely nagyobb terjedelemben, elmélyültebben és részletesebben tár fel valamilyen aktuális témakört. A témák az élet szinte minden területét érintik.
Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol?
Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob četrtkih na prvem programu Televizije Slovenija. V oddaji podrobno analiziramo pomembne svetovne dogodke in skupaj z domačimi in tujimi poznavalci ugotavljamo vzroke zanje in njihove posledice.
Oddaja Točka preloma je na sporedu ob četrtkih na prvem programu Televizije Slovenija. V oddaji podrobno analiziramo gospodarska gibanja v Sloveniji in po svetu, položaj posameznih panog in podjetij, sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter predstavljamo izstopajoče posameznike in dosežke na različnih področjih. Gostimo različne strokovnjake, predvsem ekonomiste, znanstvenike in gospodarstvenike.
Izpraznitev in začetek rušenja nekdanje tovarne Rog pomenita konec za številne kulturne, športne in socialne dejavnosti, ki so se v okviru Avtonomne Tovarne Rog odvijale v teh prostorih, od koncertov do izobraževanja ranljivih družbenih skupin. Mestna občina Ljubljana želi v prenovljeni stavbi vzpostaviti novo ustvarjalno središče. Ali bodo v Centru Rog dobili prostor tudi nekdanji uporabniki, pa za zdaj ostaja odprto vprašanje. Spomnili se bomo tudi Mire Furlan, ene najpomembnejših hrvaških gledaliških in filmskih igralk, katere prezgodnja smrt je pretresla številne. Zaslovela je v osemdesetih letih, ko je ustvarila nekaj izjemnih vlog v filmih Kiklopi, Za srečo so potrebni trije in Oče na službeni poti Emirja Kustorice. Zaradi političnih razmer se je preselila v ZDA, kjer je nadaljevala na gledaliških odrih New Yorka in Los Angelesa. Širša javnost jo pozna po vlogah v televizijskih nadaljevankah Babilon 5 in Skrivnostni otok.
Ko se je leta 1918 končala prva svetovna vojna, se je na Dunaju zaključevala zlata doba. 31. oktobra tega leta je, le nekaj mesecev po uspešni prvi razstavi, za posledicami španske gripe umrl komaj 28-letni Egon Schiele. Le malo pred njim je umrl tudi Gustav Klimt. Za seboj sta pustila velikanski ustvarjalni opus in se za vedno zapisala med najvidnejša umetnika slikarstva.
KLIMT & SCHIELE: EROS AND PSYCHE / Italija / 2018
scenarij: Arianna Marelli
režija: Michele Mally.
Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol?
Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.
