ozivalih@rtvslo.si.
Tudi celinci, ne le Primorci in Vipavci, lahko na vrtove sadimo divje beluše! Mojca Rehar Klančič je iz jeseni nabranih semen vzgojila sejančke, ki so že kmalu po kalitvi razvili močne, razraščene korenine. Za uspešno rast – na enem mestu celo več desetletij – potrebujejo razmere kraške gmajne: lahka, odcedna in humusna ali le rahlo pognojena tla.
SPOMLADANSKA DELA V RASTLINJAKU
Davor Špehar tudi pozimi v rastlinjaku redno zaliva in rahlja prst. Še bolj prhka je postala, ko se je v dveh mesecih v njej popolnoma razkrojila potička bokaši. Redkvice seje v presledkih, da jih lahko uživa v časovnih razmikih. Upošteva kolobar. Za boljšo rast posevkov je preizkusil že marsikaj, zaupa nam, kaj se najbolje obnese ...
RASTLINE ZA ČIŠČENJE ZRAKA V DOMOVIH
Nekatere sobne rastline nam, čeprav je to v prostorih težko opaziti, pomagajo pri čiščenju. Gre za večinoma tropske rastline, ki skozi liste vsrkavajo človeku škodljive hlapne organske spojine. Med predelavo za lastno hrano uravnavajo vlažnost v prostoru, zrak pa očistijo prahu, mikrobov. Predstavljamo, katere sobne rastline so odlični čistilci zraka.
LJUBENSKE POTICE
Konec 19. stoletja so morale biti na cvetno nedeljo butare oz. po ljubensko potice sestavljene iz sedmih vrst lesa. V tem stoletju in po poplavah, ko si narava še ni opomogla, pa je mladi Tomaž izbral nekaj vej tise, vrbe in bršljana, s katerega bingljajo črne jagode. Vas zanima, kakšno potico je sestavil s pomočjo očeta Tadeja?
V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali.
Krajša različica:
Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.
THE GIG IS UP / Kanada, Francija / 2021 / Režija: Shannon Walsh.
V Valenciji smo nabrali prve vtise o avtu, ki je videti kot japonski kolaček, upravljamo pa ga tako, kot bi jezdili konja.
Po belokranjskem makadamu pa smo jezdili ameriškega konja, ki se ne pusti ukrotiti in brca z zadnjimi kopiti.
Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Govoru bo sledil umetniški del proslave. Zbrane bo v dogodek uvedla pesem Kako lep je ta svet v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in Big banda Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada. Glasbeni program dogodka je zasnovan na duetih. Kulturno-umetniške točke bodo sledile sklopom videovsebin, ki se nanašajo na čas pred vstopom v Nato, na vstop v Nato in na obdobje po vstopu v Nato. Duete bodo sestavljali Irena Yebuah Tiran in Jure Počkaj, Nina Strnad in Gregor Ravnik ter Helena Blagne in Rudolf Gas. Režiserka slovesnosti je Anja Rebek.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno končno podobo.
Ob ustanovitvi takratnega Deželnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič, župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopnišču sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij.
Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja.
Film izpostavlja najpomembnejše muzealije, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, rimski meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Prešernova zapuščina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umeščeni v času drugače, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta način je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov.
Scenarist in režiser filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Gombač.
V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme.
»Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih.
V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
V mirni ljubljanski soseski stanovanje sledi principu »zunaj in znotraj« in pri tem gre še korak dlje. Številne svoje posebnosti je namreč povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Tako so na primer macesnovo oblogo s terase povabili še v dnevno sobo.
O lesu še eno zanimivo dejstvo, ki se tiče otipa: v notranjih prostorih se ljudje lesa dotikamo več kot ostalih materialov. Torej je človekova naklonjenost lesu tudi povsem otipljiva. Kar še predobro ve naš naslednji gostitelj, človek mnogoterih talentov, ki si je v več kot 350 let stari hiši uredil dom, poln sproščenih in kreativnih idej. Pri rokovanju z lesom je še posebej spreten, zato brez obotavljanja sam zaviha rokave in skoraj je ni stvari, ki se je ne bi upal lotiti.
tam zrasla pomembna verska obeležja za tri največja monoteistična verstva. Tako lahko danes Judje molijo pred Zidom žalovanja, zadnjim ostankom Starega templja. Kristjani lahko obiskujejo Baziliko Svetega groba, kjer je umrl Jezus. Za muslimane pa Kupola na skali hrani najpomembnejši odlomek iz Korana. Dokumentarna oddaja prikaže, kako so te najsvetejše stavbe v Jeruzalemu gradili, da so lahko uspešno kljubovale času, potresom in vojnam ter se ohranile vse do danes.
JERUSALEM, BUILDERS OF THE HOLY CITY / JÉRUSALEM, LA CONSTRUCTION DE LA CITÉ DE DIEU / Francija / 2022 / Režija: Guilain Depardieu.
V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov.
Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Za predanim slovenskim goslarjem Vilimom Demšarjem je 63 let ustvarjanja, raziskovanja frekvenčnih razponov, valovanj, barv zvoka. Ves čas je iskal formulo za stvaritev violine s starim kremonsko italijanskim zvokom,
ki ga je zasledoval že od otroštva. Tako se je odločil, da z ustvarjanjem preneha. Ko je pa je zapuščal svoj atelje, je odkril pomembno podrobnost, ki je za vedno spremenila njegovo življenje.
Pomembno odkritje je bilo korak za korakom dokumentirano in nastal je film 400 LET ISKANJA. Film nas popelje v svojevrsten svet izdelovalcev godal. In ker instrumenti pokažejo svojo pravo vrednost šele v rokah glasbenikov je film tudi svojevrsten glasbeni užitek, za katerega so poskrbeli Žiga Brank, Domen Lorenz, Beneški baročni orkester, učenci glasbene šole Tartini, orkester Camerata Medica in drugi.
Scenaristka in režiserka filma je bila Haidy Kancler.
Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.
Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov.
Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Sestre Lou, Charly in Emmie po očetovi smrti dan in noč skrbijo za konjski ranč na nemškem podeželju. Čeprav se z vsem srcem posvečajo skrbi za mogočne živali, se v poslovnem pogledu ne znajdejo najbolje, zato ranču grozi bankrot. Dekleta so tudi v hudem sporu z arogantnim lastnikom sosednjega ranča.
Franšiza filmov o sestrah, ki skrbijo za konje in se za ohranitev ranča spopadajo s številnimi zunanjimi sovražniki, je bila v 70. letih priljubljena TV-vsebina v Nemčiji, pred nekaj leti pa so jo zopet obudili.
IMMENHOF 1 - DAS ABENTEUER EINES SOMMERS / Nemški film, 2019 / Režija in scenarij: Sharon von Wietersheim / Igrajo: Leia Holtwick, Moritz Bäckerling, Heiner Lauterbach.
V Valenciji smo nabrali prve vtise o avtu, ki je videti kot japonski kolaček, upravljamo pa ga tako, kot bi jezdili konja.
Po belokranjskem makadamu pa smo jezdili ameriškega konja, ki se ne pusti ukrotiti in brca z zadnjimi kopiti.
HANS ZIMMER - HOLLYWOOD REBEL / Velika Britanija / 2022 / Režija: Francis Hanly.
PAYBACK / Velika Britanija / 2023
Scenarij: Debbie O'Malley
Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell
V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton.
Koncert je režirala Urška Žnidaršič.