Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir?

Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti?

Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

V narodni zavesti sta zasidrani predvsem prvi dve slovenski knjigi Primoža Trubarja, a opus velikana slovenske reformacije, prevajalca in založnika obsega skoraj trideset del. V Združenju Trubarjev forum skrbijo za izdajanje Trubarjevih del v sodobni slovenski jezik in poudarjajo pomen njegove duhovne zapuščine.

Mila Dobrevska, mlada makedonska umetnica, v svojih delih združuje sodobno mozaično tehniko s kiparskimi in slikarskimi elementi. Z najnovejšo razstavo, z naslovom You Can't Put Me in a Box – Ne moreš me zapreti v okvir – raziskuje preplet med mentalnimi procesi in umetniškimi podobami prek okvirjev.

ozivalih@rtvslo.si.

Je bilo gledališko ustvarjanje njihova prva izbira? Kako je Iztoka navdihoval oče Aleksander in kako je Iztok svojo ljubezen do gledališča brez pritiskov in pričakovanj prenašal na sinova Vida in Domna? Tudi onadva sta ubrala igralsko pot, a sta na tej poti čisto samosvoja. V sproščenem in hudomušnem pogovoru z očetom in sinovoma spoznavamo, da od svoje družine niso dobili le podpore pri ustvarjalnem delu in svobode pri iskanju svojega izraza, temveč tudi razumevanje in toplino ter veliko koristnih nasvetov, ki so še zdaj njihovo dragoceno vodilo v življenju in ustvarjalnem procesu.

Obiskali smo tudi družino Žuman, v kateri se iz roda v rod prenašata znanje in ljubezen do gline in glinenih izdelkov, prav tako pa bomo spoznali gostilniško pot že tretje generacije družine Cvet.

Prijetne družinske in druge dogodke velikokrat ujamemo tudi na fotografijah. Kako posneti dobro fotografijo s pametnim telefonom, kako jo obdelati, pravilno shraniti in deliti z drugimi, bomo predstavili v rubriki Ah, ta splet!

November prinaša tudi novost v oddaji Ah, ta leta!, saj jo bomo odslej vedno končali s kratkim in zabavnim kvizom (Spo)znanje generacij, v katerem se bosta soočila predstavnika dveh generaciji in »preverila« svoje znanje o popularni kulturi, kulturni dediščini, uporabi jezika, digitalnosti … Ob spremljanju kviza boste lahko svoje znanje prevetrili tudi gledalci.

Hiša, ki so jo poimenovali »Krasna« je grajena z masivnim lesenimi sistemom, sicer skromna po svojih zunanjih dimenzijah, a bogata po vsebini v notranjosti.

Številni gledalci bodo v predstavljeni prenovljeni hiši iz 60. let obudili spomin na svoje otroštvo. Vrstna hiša je obetala veliko, a je bilo potrebno kar veliko inovativnosti, potrpljenja s skritimi presenečenji in temeljitega dela, da zdaj s prenovljeno podobo navdušujoče nagovarja standarde sodobnega bivanja.

Aleš Hojs, ki ga pri Zvezdani premagajo čustva, Vesna Milek, ki na predstavitvi Urškine bere svojo knjigo, Putin, Zelenski, Žižek in še kdo vas bodo nagovorili, medtem ko boste skupaj z Alenko in Tilnom zleknjeni na kavču. Čisto na koncu pa pomembno obvestilo – prazniki so pred vrati! Zato je čas, da nam Božiček zapoje: -So božične pesmi že pripravljene?-.

Matthias pusti službo v Nemčiji in se nekaj dni pred božičem vrne v svojo večnarodnostno vas v Transilvaniji. Od zdaj želi biti tesneje vključen v vzgojo svojega sina Rudija, za katerega je predolgo skrbela njegova mati Ana, ki se je sama ukvarjala z dečkovimi nerazrešenimi strahovi. Matthias veliko časa nameni svojemu očetu Ottu, ponovno pa obišče tudi svojo nekdanjo ljubimko Csillo. Ko v majhni tovarni, ki jo vodi Csilla, najamejo begunske delavce, se začne krhati mir v lokalni skupnosti. Na površje privrejo frustracije, spori in strasti, ki so se pred tem skrivali za kuliso medsebojnega razumevanja.

Originalni naslov: R.M.N.

Leto produkcije: 2022

Država: koprodukcija

Žanr: drama

Režija: Cristian Mungiu

Scenarij: Cristian Mungiu

Igrajo: Marin Grigore, Judith State, Macrina Barladeanu, Orsolya Moldován.