ozivalih@rtvslo.si.
Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.
VANESOVI VRTNI NASVETI
To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.
POTONIKE V LANCOVI VASI
Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.
JEDI IZ ŠPARGLJEV
Gojeni beluši hvaležnost pokažejo, ko odženejo veliko poganjkov. Poznamo jih v juhah, rižotah, z jajci, so pa sladice manj znane. Fanika Jurjevec iz Gostišča Prodnik jih poveže še z drugimi sestavinami. Radovednost, s čim jih pobrati v sladico, pa potešimo v oddaji.
navrtu@rtvslo.si.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Zakaj je treba po njihovem to vprašanje urediti? Ali zakaj ne? Kaj se bo zgodilo, če bodo volivci zakonsko ureditev tega vprašanja na referendumu podprli, in kako bo urejeno to področje? Kaj pa če ga ne bodo? V oddaji, ki bo potekala v živo, lahko sodelujejo vsi uradno prijavljeni organizatorji kampanje, ki so pokazali interes za sodelovanje. Pogledali bomo tudi v tujino. Voditelj bo Igor E. Bergant.
Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«.
Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino.
Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve.
S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes.
V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo.
Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja.
Naslov filma ROB JE TAM. MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih.
Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine.
Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Tokrat vas vabimo na gostovanje v OŠ Sostro iz Ljubljane, kjer se bomo prepustili nepozabnemu vzdušju, polnemu smeha, iger in ustvarjalnosti.
Pridružite se nalezljivi radosti otrok v razburljivih igrah, občudujte njihove plesne in pevske nastope ter spremljajte ustvarjanje PISEM SRC za dedke in babice.
Pripravite se tudi na tekmovanje z učitelji, v katerem bodo vsi skupaj preizkusili spretnosti in znanje na najvišji ravni.
V Kvizu znanja vas čakajo številne zanimivosti iz sveta mladih. Sledila bo slavnostna podelitev priznanj, daril in pokalov ob bučnem aplavzu gledalcev in navijačev.
Zabavajte se v odlični družbi Žogarije – oddaje, ki bo vaše srce napolnila s čarobnimi trenutki in nepozabnimi spomini.
Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe.
Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja.
Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.
FAST FASHION: THE REAL PRICE OF LOW-COST FASHION / Francija / 2021 / Režija: Gilles Bovon in Edouard Perrin.
Tonya Harding, umetniška drsalka, ki se visoko vzpenja na ameriških turnirjih drsanja, zabrede v težave, ko se v njeno življenje vrne nekdanji soprog. Tonya se pripravlja na državno tekmovanje v umetnostnem drsanju. Z nekdanjim soprogom najameta nekoga, da bi zlomil nogo njeni nasprotnici Nancy Kerrigan. Ta poteza Tonyo omadežuje in ji uniči kariero.
Allison Janney je za stransko vlogo leta 2018 prejela zlati globus in oskarja.
Originalni naslov: I, TONYA
Leto produkcije: 2017
Država: ZDA, Velika Britanija
Žanr: biografska športna drama
Režija: Craig Gillespie
Scenarij: Steven Rogers
Igrajo: Margot Robbie, Caitlin Carver, Sebastian Stan, Julianne Nicholson, Allison Janney...... IMDb ocena: 7.5/10
.
THE BALKANS IN FLAMES / Nemčija / 2019 / Režija: Franziska von Tiesenhausen, Klaus Kastenholz in Veronika Mendler.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Arhitektovih prvih petindvajset let so zaznamovali 2. svetovna vojna, življenje družine in šolanje v Celju po koncu vojne, prvi stik z arheologijo, potovanje v kraj očetovih prednikov, potovanje z avtostopom po Evropi, odhod iz Celja in poti v Grčijo, na Švedsko, prvo potovanje po Egiptu do Nubije ….
Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal).
V živo so se predstavili 10. 11. v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.