Slovenske TV

Podnaslovljene TV

Lokalne TV

EX YU TV

Angleške TV

Nemške TV

Italijanske TV

Ostale TV

SLO 2
06:00
Napovedujemo
07:55
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
08:50
Pretresljivo pričevanje Erike Fürst se dotika enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine. Naša tokratna pričevalka je kot deklica preživela nacionalsocialistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Je zadnja slovenska Judinja, ki nam še lahko razkrije spomine na strahote uničevalnega taborišča ter zdravnika Mengeleja in njegove poskuse na taboriščnikih. V prvem delu pričevanja se Erika spominja srečnega otroštva v Murski Soboti. Doma so bili deležni stroge vzgoje, redno so molili in vsak teden obiskovali sinagogo. To je bila judovska molilnica, ki jo je slovenska komunistična oblast po vojni dala porušiti.

Zanimiv je pričevalkin spomin na predvojno obdobje, ko so se judovski otroci in njihovi starši brez predsodkov družili s katoličani in protestanti. »V stari Jugoslaviji smo se družili s kristjani, tako starši kot midve s sestro, absolutno. Že po tem se je videlo, da je odnos med nami enak, zato ker sta se naš rabin, evangeličanski duhovnik in katoliški, ob nedeljah vedno skupaj sprehajali po našem korzu. Imeli so korzo, mladi so šli od evangeličanske cerkve do gradu, mi starejši otroci smo se pa sprehajali po Slovenski ulici ... in oni trije so se tudi sprehajali.«

Vojna je vse obrnila na glavo. Po napadu na Jugoslavijo so Mursko Soboto najprej zasedli Nemci, že prvi dan so odpeljali rabina, zastražili so judovske trgovine, vendar so marsikateri lahko vanje udirali in kradli. 26. aprila 1944 je nastopil za družino Fürst in celotno judovsko skupnost v Prekmurju usoden dan. Erika je bila stara 13 let, ko so na vrata potrkali orožniki. Na hitro so morali spakirati, vzeli so lahko samo najnujnejše. Vse judovske družine so zbrali v sinagogi, kjer so jih prevzeli nacisti z lajajočimi psi in jih prek Čakovca in Madžarske transportirali v Auschwitz. Še prej so očeta ločili od preostale družine: »Takrat sem nazadnje videla svojega očeta, jokali smo, mahali skozi okno. Žal, to mi je najtežji dan v življenju, ker sem imela očeta zelo rada.«

Mamo, hčerki in sorodnike so z živinskimi vagoni odpeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče, kje so jih ob silnem vpitju spravili z vagonov. Tam je stal tudi nacistični zdravnik Mengele, ki je izbiral žrtve za svoje poskuse. Večino so odgnali takoj v smrt, Erika s sestro in mama pa so po sreči pristale na prisilnem delu. Eriki Fürst so se različni dogodki živo vtisnili v spomin in o njih v pričevanju podrobno pripoveduje. Mama in sestra sta hudo zboleli, a ju je pozdravila nemška zdravnica, ki je bila v taborišču politična interniranka. Kot mlado dekle se je Erika znala prilagoditi razmeram in iskati rešitve, da so vse tri skoraj čudežno preživele zloglasni Auschwitz. Januarja 1944, ko so se taborišču približevali Sovjeti, so jih nacisti, tiste, ki so lahko hodili, začeli seliti na zahod. Tudi Erika je šla skozi vrata z napisom Arbeit macht frei, bolna mama in sestra pa sta ostali v taborišču. »Mama je čez noč osivela, jaz pa sem čez noč odrasla, verjamete?« sklene svoje izjemno pričevanje v prvem delu poslednja slovenska Judinja, ki je preživela holokavst – Erika Fürst.

10:45
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.


Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

13:05
Teorije zarot so stare toliko kot zgodovina človeštva. Ljudsko izročilo je ljudem že od nekdaj ponujalo poenostavljeno razlago sveta. Kar danes označujemo kot teorijo zarote, je bilo v preteklosti morda celo edino pojasnilo za pojave, ki so ga ljudje našli za razlago naravnih in družbenih fenomenov. Tudi v sodobnem svetu na vzporedne razlage realnosti nismo imuni. Nasprotno, da zelo močno obvladujejo naš svet, se je še izraziteje pokazalo med negotovim časom pandemije covida 19. Kako teorije zarot burijo duhove in kako na tak način poenostavljajo včasih še zahtevnejšo realnost se bomo v televizijski Dnevni sobi pogovarjali s filozofom in profesorjem dr. Tomažem Grušovnikom, ki je teorijam zarot posvetil dobršen del svojega raziskovanja.
13:45
I: Fičor Višnja, Gregurić Kozolc Alenka, Ivanušič Jure, Klančnik Sašo, Korošec Franko, Leventić Damir, Mitić Ana Marija, Muck Desa, Rajakovič Sašo, Starina Janez; R: Anzeljc Vojko, Čelar Miha (pri epizodah kjer je scenarist)... Danes Dol, Jutri Gor; Slađa opazi Staneta, ki se ravno vrača iz skrivnega dela na njihovi njivici. Stane je ne opazi, Slađa pa opazi njegovo oprezanje naokoli in strah, da ga kdo ne bi slučajno opazil. Njeno odlično sklepanje in odlične špekulativne sposobnosti ji pomagajo, da ugotovi, da ima Stane ljubico. Ker ji ravno primanjkuje denarja za lasten biznis, začne z nevarno igro izsiljevanja, ki pa dobi neslutene razsežnosti in postane nevarna za vse vpletene, še najbolj pa za njo samo.
14:20
V letu, ko mineva stoletje od smrti pisatelja Franza Kafke, bomo o njegovi kratki prozi govorili s prevajalcem dr. Štefanom Vevarjem. Kafkovo literaturo motivno poantirajo labirintska mora, tesnoba in groza. Za časa svojega življenja je objavil le fragmente – nekaj novel in odlomkov iz romanesknih rokopisov.


Voditeljica: Nina Jerman.

15:00
V naselju Dobruška vas v občini Škocjan so sedem mesecev po požigu starega odprli nov večnamenski romski center. Novi prostori ob potoku, z vodo, elektriko, ograjo in igrali, so namenjeni vrtčevski in drugim dejavnostim. Upravlja jih center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki v tem naselju deluje že 10 let. Oktobra so različne organizacije in ustanove s številnimi dejavnostmi zaznamovale teden otroka. Med njimi je bila tudi osnovna šola Sveti Jurij v občini Rogašovci, kjer v tem šolskem letu učenci Romi predstavljajo skoraj petino vseh učencev. Romsko društvo Romani union je v sodelovanju z osnovno šolo Cerklje ob Krki pripravilo Kulturno srečanje romskih otrok. Na Ljudski univerzi Kočevje pa je potekalo delovno srečanje z naslovom Celostno podporno okolje za medgeneracijsko integracijo romske populacije.
15:25
O odnosu do živali, tudi do velikih zveri, kot sta volk in medved, smo se pogovarjali s predano zagovornico pravic živali, Nevenko Lukić Rojšek. Zgodbo Zavoda za zaščito živali KOKI smo spremljali vse od njegovega nastanka, zdaj smo žal priča tudi koncu njihovega delovanja. Obiskali smo Žabjo domačijo na Kozjanskem. Vabljeni k ogledu.

ozivalih@rtvslo.si.

16:10
BUČKE IZ VRVI

Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami.


KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI

V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej.


VILINSKI VENČEK

Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček.


ČEBULICE V LONCU

Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.


BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA

Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.

16:35
R: Nadai Aleš... Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve.


Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.

17:25
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v sredo, 30. oktobra 2024, ob 20. uri osrednja državna proslava ob dnevu reformacije.


Slavnostni govornik bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce.


Z dnevom reformacije slavimo obdobje, v katerem smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik. Letošnja proslava se spominja treh velikih obletnic: 440. obletnice izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice.


Knjigo in branje razumemo kot osnovni motor in srce narodne in družbene identitete ter razvoja in napredka posameznika. S knjigo in branjem v domačem jeziku postajamo skupnost, ki lahko misli skupaj in se razvija v nove smeri. Knjiga pomeni rojstvo, utrditev spomina. Tako knjižnice pomenijo vztrajanje v hrambi spomina, zaščiti identitete, ohranjanju kulture in omogočanju napredka in prihodnosti.


Režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres sta umetniški del proslave zasnovala z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje se zaustavi v sodobnosti, kjer o položaju slovenščine v svetu razmišljamo ob uveljavljanju slovenskega jezika na platformah velikih mednarodnih podjetij, o njem pa razmišljajo tudi tujci, govorci slovenščine.

18:40
V murskosoboški evangeličanski center so pripeljali razstavne predmete iz slovenske evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Cerkev, ki so jo zgradili leta 1916, so morali zaradi premajhnega števila članov prodati tamkajšnji univerzi Lehigh, Slovenija pa je tako v hrambo prejela dragoceno izseljensko kulturno dediščino. Na ogled niso zgolj cerkveni, liturgični predmeti, ampak tudi dragoceni pisni viri, vključno s časopisi, ki so izhajali v maternem jeziku.

Na koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je iz takrat obubožane pokrajine ob Muri v obljubljeno deželo Ameriko s trebuhom za kruhom odpravilo okoli sedem tisoč Prekmurcev. V nekoč železarskem mestu Betlehem zdaj živi le še peščica slovensko govorečih izseljencev, njihovi potomci pa štiri ali pet generacij pozneje iščejo svoje korenine.

Mesti Betlehem in Murska Sobota sta že leta 1996 ob patronatu takratnih predsednikov držav Kučana in Clintona podpisali listino o pobratenju. Feljton Gda se dragi v Ameriko odpravla (Dediščina ameriških Prekmurcev) je pripoved o trdem življenju ekonomskih migrantov, o njihovi ljubezni do rodne zemlje in o minljivosti. Številne etnične skupine v ZDA namreč zaradi asimilacije počasi, a nepreklicno izginjajo.

19:10
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
20:00
The Secrets To Civilization; V dokumentarni seriji zgodovinarji in arheologi v sodelovanju z drugimi znanstveniki razkrivajo, kako so na vzpone in padce starodavnih civilizacij – od bronaste dobe do zatona Rimskega cesarstva – vplivale spremembe podnebja in naravnega okolja pa izbruhi ognjenikov in pojavi epidemij. Do novih spoznanj jih vodi tudi proučevanje ostankov starodavnih delcev onesnaženja, ujetih v arktičnem ledu, pa cvetnega prahu, planktona in človeškega DNK-ja. Serijo bogatijo še prepričljiva grafika in igrani prizori.


1. del: Konec bronaste dobe

Zgodovinarje je dolgo begal skrivnostni propad skoraj vseh sredozemskih civilizacij ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Pravi razlog pa nam bodo razkrili podatki, ki so jih zbrali klimatologi. Cvetni prah z jezerskih usedlin, plankton z morskega dna in stalagmiti, ki so nastajali stoletja – vse to kaže na obdobje hitre ohladitve podnebja, ki so ji sledila stoletja suše.


THE SECRETS TO CIVILIZATION / Velika Britanija / 2021.

21:00
Tokratna Avtomobilnost se v veliki meri odvija na dirkališčih. Prvi prispevek se odvija na slovitem francoskem dirkačišču Le Mans, kjer smo se udeležili dirke tovornjakov, ki pospešujejo enako hitro kot porsche 911. A poleg atraktivnih dvobojev na stezi, nesreč in velike množice smo se pogovarjali tudi o ekologiji. Namreč, gre za obnovo gum teh dirkalnikov, ki jih nato namenijo za uporabo na cestnih tovornjakih.

Nadaljevali smo na dirkališču Lausitzring na severu Nemčije, kjer nam je Volkswagnov tovarniški testni voznik primerjal vožnjo na robu zmogljivosti s spredaj gnanim golfom GTI in štirikolesno gnanim golfom R.

Protiutež športnima zgodbama je preizkus honde CR-V, ki se je izkazala še posebej na luknjastih cestah. Zato smo jo zapeljali v servisno delavnico, strokovnjak pa nam je razložil, da je skrivnost voznih lastnostih v novih blažilnikih.

21:40
I: Cavazza Sebastian (Roman), Šraj Inti (Leonora), Androjna Tugo (gozdar), Barišič Ivo (župnik Lesjak), Bragalini Devi (Roman (10 let)), Dolenc Mate (Starejši Roman), Drobež Niko (šofer 1), Fon Jaka (brat August), Golob Tanja (Natakarica), Gorazd Logar (Wala; R: Vogue Anžlovar Vinci... Scenarij za celovečerni film Vampir z Gorjancev je nastal po kultnem istoimenskem romanu pisatelja Mateta Dolenca.

Osrednja tema filma je ljubezen med Romanom in Lenoro.

Roman in njegov prijatelj Rodin vandrata po mistični dolenjski pokrajini in se med svojimi potepanji srečujeta z miti in legendami izpod Gorjancev. Na enem od potepanj Roman sreča Lenoro, ki ga očara na prvi pogled. Rad bi izvedel kaj več o njej, vendar je Lenora odeta v tančico skrivnosti in povezana z vplivnim političnim veljakom Kartnerwaldom. Ljubezen in življenje gresta vsak svojo pot. Bežna srečanja Romana in Lenore so začinjena s strastjo in skrivnostjo. V zaključku prvega dela filma se Lenora poroči, Rodin pa odide v Ameriko. Romanu se svet podre. Umakne se v osamo in tako minejo leta, dokler se Rodin zopet ne vrne iz Amerike ter prijatelja odpelje nazaj na Dolenjsko. Tam se dogajajo skrivnostni umori, ki jih prijatelj Jup povezuje z vesoljci, ker v vampirje ne verjame. Roman zopet sreča Lenoro, ki pa je tokrat ujeta v močnejše pasti. Kartnerwald in njen mož Krot sta sicer mrtva, vendar je (politična) moč še vedno v njunih rokah. S pomočjo župnika Lesjaka pa se naši junaki rešijo iz objema temačnih sil in ljubezen zasije v polnem sijaju.


Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Avtor literarne predloge: Mate Dolenc / Igrajo: Sebastian Cavazza, Inti Šraj, Vlado Novak, Gregor Luštek, Jonas Žnidaršič, Ivo Barišič, Jaka Fon, Zoran More.

23:35
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja pri skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Mojce Širok je bil Uroš Seljak, redni profesor na kalifornijski Univerzi Berkeley, kjer vodi center za astrofiziko in proučuje evolucijo vesolja. -V bistvu se vpliv politike na svet znanosti najbolj pozna pri financiranju projektov, je kar nekaj vladnih agencij, ki lahko financirajo tvoje projekte,- je dejal Uroš Seljak.
00:05
V oddaji z naslovom Mesta v prihodnosti bodo gostje razpravljali o izzivih, ki jih mestom in naseljem prinašata podnebna kriza in tehnološki razvoj. Sogovorniki bodo Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus, Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora ter dr. Gregor Papa z Instituta Jožef Stefan.

Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.

01:10
Videonoč
06:00
Napovedujemo
07:25
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
08:20
V drugem delu pretresljivega pričevanja nam Erika Fürst, Judinja iz Murske Sobote, ki so jo okupatorji aprila 1944 skupaj s celotno družino odgnali v Auschwitz, predstavi dogajanje v zloglasnem taborišču. Erika pove, da so nacisti ukazali selitev vseh taboriščnikov, ki so lahko hodili, ko so se taborišču približevali Sovjeti. Sama je ostala v taborišču in pomagala bolni mami in sestri. V taborišču so pričakale sovjetske vojake, ki so jih osvobodili, čeprav so na potovanju domov predstavljali veliko grožnjo ženskam. Prihod v domači kraj je bil žalosten, saj je bila hiša čisto izropana. Počasi so si uredile življenje. Odnos nove države do peščice Judov, ki so preživeli holokavst, ni bil prijazen. Nacisti so skupnost v Prekmurju uničili, dokončno izničenje pa je sledilo v času komunizma, ko so porušili sinagogo in uničili judovsko pokopališče. Gospa Fürst je zelo kritična do delovanja bivšega režima in obsoja povojne poboje. Delala je v gospodarstvu in bila tudi priča različnim krajam in bonitetam, ki so jih uživali zasluženi komunistični kadri. Zato je bila zelo vesela, ko je na volitvah leta 1990 zmagal Demos in se je Slovenija osvobodila. Leta 2005 je gospa Fürst prejela zlati red za zasluge Republike Slovenije.
10:45
Ljubljana: Ponedeljek, Sreda, Petek; Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
12:50
V oddajo prihaja pisatelj, pesnik in etnolog Ivan Sivec. Na Dan reformacije se spominjamo Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, ki so utemeljitelji slovenskega knjižnega jezika. Ivan Sivec bo spregovoril o jeziku v pesmi in besedi in kako pomemben je ta za ohranitev narodne identitete.
13:15
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
13:55
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov.

Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi.

V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije.

Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle.

Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.

14:40
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850.

Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir?

Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti?

Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?

15:05
R: Novak Tina... Rtv Smo; Oddaja RTV SMO odstira pogled v načrte, dileme, ustvarjalnost, dosežke in izzive javnega medija ter odgovarja na kritična vprašanja občinstva. Tokrat o jezikovni kulturi, RTV-prispevku, vsebinah in storitvah na digitalnih platformah, dopisniških izkušnjah iz poplavljene Bosne in Hercegovine, zakulisju pripravljanja satirične TV-oddaje. Gostje: Saša Grčman, Igor Velše, Kaja Jakopič ter Boštjan Anžin in Janja Lakner Anžin. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
16:15
Pripravite se na eksplozijo zabave z oddajo, ki bo popestrila vaš nedeljski dopoldan – Žogarija.
16:45
Šport in špas, harmonija generacij: 3. del, pon.
17:10
I: Banjamin Krnetić, Cavazza Sebastian, Slamič Marjuta, Tič Gašper, Tokalić Nenad Nešo, Ylenia Mahnič, Škvarč Patrik; R: Maksimovič Slobodan... V adrenalinski zgodbi o najstniških strasteh, ljubeznih in upornosti spoznamo mlado Niko, ki je med odraščanjem na dirkališčih postala strastna voznica gokartov. Po tragični očetovi nesreči jo želi mama prepričati, naj opusti treninge, toda mladenka želi za vsako ceno slediti svojim sanjam. Kljub predsodkom v šoli, nabiranju prvih ljubezenskih izkušenj in številnih ovirah, ki se znajdejo na njeni poti, Niki največ pomenijo divje hitrosti na dirkališču, toda za nove zmage poleg neizmernega poguma in predanosti potrebuje tudi pomoč zvestih prijateljev.
18:50
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
19:15
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom.

Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku.

V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.

20:00
Death Is But A Dream; Christopher Kerr je zdravnik v hospicu. Vsi njegovi bolniki umrejo. A vendar gre za pripoved o tolažbi in upanju. Zdravniku bolniki zaupajo svoje sanje – o preteklih razmerjih, pomembnih dogodkih, o ljubezni in odpuščanju –, ki se zdijo bolj resnične od resnice, ki vračajo smisel življenja in pomenijo prehod iz stiske v sprejemanje neizogibnega.


DEATH IS BUT A DREAM / ZDA / 2021 / Režija: Monica De La Torre.

21:00
R: Vrhovec Boštjan... Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti.

Film je poklon velikemu človeku in pesniku.

21:40
Breaking Surface; Napeta potapljaška srhljivka, ob kateri bo trepetala vsa družina.


Ida in Tuva sta polsestri. Ena je Švedinja, druga Norvežanka, kar je plod razposajene mladosti njune matere, strastne potapljačice. Mlajša sestra Tuva je podedovala materino vihravo naravo in strast do morja, tako da se preživlja kot profesionalna potapljačica, Ida pa je poročena mati dveh otrok, ki v morje poredko zaide. Čeprav se mati in hčeri ne srečujejo pogosto, gojijo obred – božični potop v hladno in temno vodo norveškega fjorda.


Mati tik pred zdajci stakne hud prehlad, zato se na potop odpravita samo polsestri. Proti koncu dogodivščine se s pobočja nad morjem sprožijo skale in zadenejo Tuvo. Na srečo je samo ranjena, vendar je njena noga ujeta pod skalno gomilo. Ida splava na površje in spozna, da je skalni plaz zasul tudi njuno opremo, avtomobilske ključe in telefona. Na voljo imata samo dve jeklenki kisika in pribor za menjavo avtomobilskih gum. Divja bitka s časom se začne …



Originalni naslov: BREAKING SURFACE

Leto produkcije: 2020

Država: koprodukcija

Žanr: triler

Režija: Joachim Hedén

Scenarij: Joachim Hedén

Igrajo: Moa Gammel, Madeleine Martin, Trine Wiggen, Jitse Jonathan Buitink...... IMDb ocena: 7.9/10
.

23:05
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanstvenega, gospodarskega do glasbenega in športnega. Gostja Gašperja Andrinka je bila izr. prof. dr. Andreja Vezovnik, ki poučuje na Fakulteti za družbene vede ter deluje v okviru Centra za socialno psihologijo. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s hrano in diskurzom okoli tega, za človeka pomembnega področja. Sama pravi, da je hrana zelo politična, kar se še posebej kaže v ameriški družbi in pri širitvi ameriškega vpliva po svetu. Ima dve različni izkušnji z bivanjem v Združenih državah Amerike, bila pa je tudi priča zgodovinskemu dogodku – izvolitvi prvega temnopoltega ameriškega predsednika leta 2008.
23:50
Victims Of The Vikings / In Den Fängen Der Wikinger; Vikingi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni raziskovalci in osvajalci. Do danes jih slavijo kot heroje. Toda ali je to upravičeno? Zdi se, da so miti in legende o pogumu in pustolovskem duhu Vikingov zakrili temno plat njihovega uspeha. Vikinško družbo je namreč določala tudi trgovina z ljudmi …


VICTIMS OF THE VIKINGS / IN DEN FÄNGEN DER WIKINGER / Avstrija / 2020 / Režija: Stefan Ludwig.

00:55
Videonoč
06:00
Napovedujemo
07:00
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.

Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!

Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

09:05
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
10:35
R: Magda Lapajne... Akademski slikar Milan Klemenčič je že leta 1910 v Šturjah pri Ajdovščini ustvaril Malo marionetno gledališče.


Kasneje je osrednji portretiranec dokumentarnega filma Mojster in njegov Gašper s svojim dolgoletnim delovanjem postavil temelje slovenskemu lutkovnemu gledališču, ki se lahko primerja s področnimi evropskimi gledališči z veliko daljšo tradicijo.

Že pred prvo svetovno vojno je Milan Klemenčič napisal program o ustanovitvi pravega lutkovnega gledališča na Slovenskem, objavil pa ga je šele po vojni, ko je Ljubljana dobila Slovensko marionetno gledališče. Postal je vodja gledališča, izdelal je tudi lutke in sceno, prevedel besedila za predstave ter izbral igralce. Gledalci so bili navdušeni nad predstavami in nad njegovim znamenitim likom Gašperjem, ki ga je Klemenčič prevzel iz besedil Franca Poccija. Gašper, nemirni duh, ki za vsako stvar najde pravi odgovor, je postal njegov spremljevalec in je tudi v tem primeru rdeča nit portreta.

Deset let se je nato Klemenčič posvečal samo slikanju, zatem pa se je odločil, da bo ustvaril svoje lastno gledališče. Ljudi je povabil na svoj dom na predstavo Sovji grad. Vse je sam tako natančno izdelal, da so figurice pred gledalci dobesedno oživele. Sledila je predstava Doktor Faust, ki pomeni vrh njegove lutkovne umetnosti. Predstava je še danes na repertoarju Lutkovnega gledališča Ljubljana. Je dragocen dokument časa in žlahten delček zakladnice slovenske kulturne dediščine.

Milan Klemenčič je bil tudi prvi, ki se je pri nas preizkusil v barvni fotografiji, lahko pa ga štejemo tudi med prve scenografe in kostumografe. Dokumentarno pripoved je skupaj s strokovnim sodelavcem Matjažem Lobodo zasnovala Magda Lapajne, ki je napisala scenarij in film režirala.

11:45
Šport in špas, harmonija generacij: 4. del
12:10
AS - SP: veleslalom (Ž), posnetek iz Söldna, pon.
13:50
Po uspešnem glasbenem prvencu, albumu Doza romantike, sta Uroš in Tjaša za svoj prepoznavni zven v slovenski pop glasbi našla ime – Steklasika. Izid drugega albuma sta februarja 2024 proslavila s koncertom v Cankarjevem domu, kjer so njune nove in pretekle uspešnice v spremljavi uigranega banda in razširjene glasbene zasedbe zaživele v čisto svežih glasbenih preoblekah.

Koncert je pravi vrtiljak čustev – od solz žalosti do solz smeha. Spremljali so ju glasbeni prijatelji Kvatropirci, Game Over, Gašper Konec in Otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca.

15:30
Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947.


Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma.

Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.

16:40
Terra Willy: Planete Inconnue; Znanstvena fantastika za mlajše: Zabavna celovečerna animirana pustolovščina, postavljena na čaroben tuj planet.


Vili je izjemno srečen deček, saj živi na vesoljski postaji s starši, ki so astronavti. Ko v njihov vesoljski dom trči asteroid, se Vili reši s kapsulo, ki ga odnese na neznani planet. Ni pa čisto sam, saj je v družbi prikupnega robota. Na planetu srečata tudi nenavadnega vesoljskega psička. Trije prijatelji se podajo na pustolovščino po nikdar prehojenih poteh, kjer spoznajo osupljivo naravo planeta, polno nenavadnih živih bitij, čarobnih pojavov in presenečenj. Na planetu pa so tudi strašljiva bitja, ki so videti kot dinozavri, pred katerimi morajo bežati.


Film je poln posrečenih domislic in magičnih ilustracij, zgodba pa govori o pustolovskem duhu in prepuščanju domišljiji, o vztrajnosti, domotožju in prijateljstvu z nenavadnimi bitji, ki so drugačna od nas.


Priporočena starost: 8+


Izvirni naslov: TERRA WILLY / Britansko-francoski film, 2020 / Režija: Eric Tosti / Scenarij: David Alaux, Eric Tosti, Jean-Francois Tosti.

18:10
Tokratna Avtomobilnost se v veliki meri odvija na dirkališčih. Prvi prispevek se odvija na slovitem francoskem dirkačišču Le Mans, kjer smo se udeležili dirke tovornjakov, ki pospešujejo enako hitro kot porsche 911. A poleg atraktivnih dvobojev na stezi, nesreč in velike množice smo se pogovarjali tudi o ekologiji. Namreč, gre za obnovo gum teh dirkalnikov, ki jih nato namenijo za uporabo na cestnih tovornjakih.

Nadaljevali smo na dirkališču Lausitzring na severu Nemčije, kjer nam je Volkswagnov tovarniški testni voznik primerjal vožnjo na robu zmogljivosti s spredaj gnanim golfom GTI in štirikolesno gnanim golfom R.

Protiutež športnima zgodbama je preizkus honde CR-V, ki se je izkazala še posebej na luknjastih cestah. Zato smo jo zapeljali v servisno delavnico, strokovnjak pa nam je razložil, da je skrivnost voznih lastnostih v novih blažilnikih.

18:50
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
19:50
Svetovno je oddaja, v kateri bomo skozi pregled agencijskih novic izpostavili aktualna dogajanja v kulturi, odkritja v znanosti in pozitivne družbene fenomene. Oddajo pripravljajo novinarji Kulturno umetniškega programa Televizije Slovenija.
20:00
Walt Disney; Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.


2. del:

Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega.


WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt.

21:00
Vise Le Coeur / Aim For The Heart; Julia je razrvana po tem, ko jo partner Raphael zapusti. V bližini opuščene stavbe odkrijejo truplo mladega moškega in izkaže se, da je primer, povezan s tem, pred 20 leti vodil že njen oče. Zato ga Julia povabi, naj sodeluje pri preiskavi. Toda sovraštvo med Novakom in njenim očetom je po dolgih letih še vedno živo. Ko se med preiskavo dokopljejo do grozljivih izsledkov, Novak ne more več tajiti težke skrivnosti, ki jo je nosil s seboj toliko let in s katero je bil usodno povezan tudi Julijin oče.


VISE LE COEUR / Aim for the Heart / Francija / 2022

Scenarij: Fanny Robert, Sophie Lebarbier, Maxime Berthemy, Elodie Namer, Olivier Kohn

Režija: Vincent Jamain

V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche.

22:05
R: Novak Tina... Vlado Kreslin, rojen leta 1953, je 2023 s koncertom v Cankarjevem domu praznoval sedemdeseti rojstni dan. Na glasbeno pot je stopil v začetku sedemdesetih let. Posnetek koncerta je glasbeni časovni stroj, ki nas popelje skozi Kreslinovo dolgoletno zelo uspešno ustvarjanje. Malim bogovom in Beltinški bandi se na odru pridružijo glasbeniki, ki so z Vladom že sodelovali, in obogatijo tudi izvedbe redkeje predvajanih Kreslinovih skladb.

Režiserka: Tina Novak.

00:40
Videonoč