Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
Pripoved poteka prek 11-letne Gaje, zaradi česar lahko sprejmemo tudi naiven in romantičen ton pripovedi. Pa vendar, neobičajna 11-letnica je naša nova Pika Nogavička, ki v sebi združuje neposrednost, odločnost in nekonvencionalnost ter obenem nežnost in empatijo.
Tako kot je bila Pika Nogavička precej neobičajna deklica in prav posebna upornica, ki je osvobajala nešteto otrok po vsem svetu iz togih okvirov vedenja, tudi naša Gaja odstopa od prevladujoče predstave o deklicah teh let. Igra saksofon, njen najboljši prijatelj je Matic, računalniški genij in večna žrtev močnejših sošolcev, ki pa se jih Gaja niti malo ne ustraši. Je dokaz, da je lahko šibkejši močnejši, ko sta pamet in srce na pravem mestu. Kljub občasnim kršitvam pravil, se njen “prav” ujema s tistim srčnim in iskrenim svetom, ki se nas vedno dotakne. Njen prav in narobe temeljita na zdravem razumu 11-letnice, ki gleda na svet pozitivno in aktivno. Kakorkoli se že zgodi, Gaja ni pasivna opazovalka, vendar vedno pogumno vzame stvari v svoje roke.
Tako s prijatelji, zasedbo GeDoRe, Rokom Ferengjo, Štefico Stipančevič - Steffy, Tinkaro Kovač, Klemnom Klemnom in pevskim zborom iz Kostanjevice na Krki, predstavlja svoje skorajda zimzelene skladbe od začetka glasbene poti pri devetih letih do danes ter uspešnice z različnih festivalov.
Strokovni komentatorji bodo Sanel Konjević, Mladen Dabanovič, Dušan Kosič in Jasmin Jerič.
Pripravljamo tudi posebno rubriko, ki jo bodo ustvarjali kolegi iz oddaje Kaj dogaja?. Ti bodo na svoj edinstveni način obravnavali nogometne tematike.
Srečanja ponujajo priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in notne literature, za druženje in sklepanje prijateljstev ter za predstavitev harmonike na koncertnem odru. Nastope skupin na srečanju spremlja strokovni ocenjevalec, ki vodjem daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Prireditev tako spodbuja dejavnost harmonikarskih orkestrov in utrjevanje vloge harmonike v klasičnem svetu glasbe.
V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja.
V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.
Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice.
PO TOČI
Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe.
OGNJEVKA
V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno.
UŽITNE RASTLINE S TRAVNIKA
Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno.
PESTO IZ DROBNJAKA
Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji.
Strokovni komentatorji bodo Sanel Konjević, Mladen Dabanovič, Dušan Kosič in Jasmin Jerič.
Pripravljamo tudi posebno rubriko, ki jo bodo ustvarjali kolegi iz oddaje Kaj dogaja?. Ti bodo na svoj edinstveni način obravnavali nogometne tematike.
Bolni Kafka okreva v znanem češkem zimskem letovišču. Živahen kraj se v njegovih predstavah spremeni v temno mitično vas iz njegovega romana Grad. V tem okolju sreča mlado Judinjo Doro Diamant, svojo poslednjo veliko ljubezen. Franz se končno odtrga od doma in preseli k Dori v Berlin, vendar je očitno, da se že poslavlja. Njegovo kratko obdobje z Doro se konča z mučno smrtjo v sanatoriju blizu Dunaja.
KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023
Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko
Režija: David Schalko
V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries.
Tudi v prvih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.
Izvedeli bomo, kakšni so pogoji kmetovanja v krajinskih parkih. Vrnili se bomo v čas pred traktorji in drugo mehanizacijo, ko so hlode iz gozdov vlekli konji. Mineva natanko 30 let od prvega resnejšega protesta morskih ribičev, ki so 24. junija 1994 zaprli cesto na Črnem Kalu. Izvedeli boste, kaj vse so v peteklih letih dali skozi oljkarji in njihova drevesa ter kako vplivajo podnebne spremembe na okus in značilnosti oljčnega olja. Obiskali smo prireditev Okusi vipavske v prelepem ambientu Lanthierijevega gradu v Vipavi. V Gabrovcu v občini Zgonik na tržaškem Krasu smo obiskali mlado cvetičarko in pridelovalko enoletnic ter trajnic, ki cvetje goji na prostem in to na ekološki način. Za konec pa še zanimiva reportaža s Kraškega traktorskega zbora v Dutovljah.
Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti.
A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih.
Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno?
Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica.
Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb.
Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl.
Strokovni komentatorji bodo Sanel Konjević, Mladen Dabanovič, Dušan Kosič in Jasmin Jerič.
Pripravljamo tudi posebno rubriko, ki jo bodo ustvarjali kolegi iz oddaje Kaj dogaja?. Ti bodo na svoj edinstveni način obravnavali nogometne tematike.