ozivalih@rtvslo.si.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

navrtu@rtvslo.si.

Krščanstvo je pognalo svoje korenine na prostorih južne in jugovzhodne Turčije, Iraka in Sirije. Na tem ogromnem prostranstvu, velikokrat označenem za 'zibelko civilizacij' živijo tudi Asirci oziroma Sirjaki, ki spadajo med prvotne kristjane in ki še vedno govorijo aramejščino, sicer znano kot Jezusov jezik. Njihova predkrščanska in krščanska dediščina kakor tudi njihov narodni obstoj sta ogrožena zaradi medsektaških ter medetničnih vojn, ki zadnja leta razjedajo širši Bližnji vzhod. Različne islamistične vojske na čelu s samooklicano Islamsko državo sistematično uničujejo muzeje in starodavne cerkve ter samostane. Nazadnje so svetovni mediji poročali o popolnem opustošenju samostana Mar Elia (sv. Elije) blizu Mosula na severu Iraka. V Iraku, Siriji, pa tudi v Turčiji, kjer se je ponovno vnela vojna med turško vojsko in Kurdsko delavsko stranko, je ogroženih veliko samostanov s pripadajočimi cerkvami, ki so izjemnega pomena za samo zgodovino krščanstva in človeštva nasploh. V vsakem samostanu se ustvarjalci osredotočajo na specifičen zgodovinski in siceršnji pomen. Dva samostana sta iz severnega Iraka (Rabban Hormizd in Mar Mattai), eden pa iz jugovzhodne Turčije (Mor Gabriel). Samostani v Siriji v času produkcije niso bili dostopni zaradi vojnih razmer. Vsi trije samostani so danes resno ogroženi. Mar Mattai in Rabban Hormizd sta v času produkcije stala le nekaj kilometrov stran od bojnih položajev Islamske države. Zaenkrat ju varujejo pripadniki kurdske vojske in krščanskih obrambnih milic. Samostan Mor Gabriel medtem ne uživa nobene posebne zaščite s strani turške države, kvečjemu nasprotno. Turške oblasti so mu odvzele obdelovalno zemljo, ki je predstavljala pomemben vir za samostan. Tudi njegova prihodnost ostaja negotova.

Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal).

V živo so se predstavili 10. 11. v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.

V nadaljevanju se posvetimo lesu, trajnemu materialu, s katerim človek rad biva že od nekdaj. Na Norveškem je trenutno najvišja lesena stavba na svetu, visoka je 85,4 metra, ima 18-nadstropij. Ne tako visoke, ampak večstanovanjske lesene objekte, ki sledijo viziji trajnosti, pa že gradimo tudi pri nas. Mi smo dve našli v Celju.

Pod Krvavcem sta zakonca Mirjam in Gregor iz nič ustvarila zeliščno posestvo, na njem pa poleg svoje hiše postavila še več edinstvenih lesenih objektov in elementov. Od kozolca toplarja in zeliščne kašče do hiške, ki sicer ni na drevesu, a nosi ime Drevo.

Pravna pisarna brezkompromisne nekdanje odvetnice Šoko Takanaši tokrat zastopa mlado vdovo mogotca, ki jo njegov edinec toži za dediščino. Oporoke starec namreč ni zapustil, zato milijardno premoženje po zakonu pripade njegovi zakoniti ženi, čeprav je zakonska zveza trajala komaj štiri ure. Ko oporoko vendarle najdejo, pa se pojavi dvom o njeni pristnosti. Odvije se sodni boj med dvema potencialnima dedičema – kateri bo potegnil kratko?

scenarij: Hiroshi Hashimoto

režija: Hidetomo Matsuda, Naoki Tamura

v glavnih vlogah: Ryoko Yonekura, Osamu Mukai, Kento Hayashi, Nanao, Yosi Yosi Arakawa, Risa Naito

Mayu Miyamoto, Yumi Adachi, Shohei Miura, Masanobu Katsumura.

Vanji Furlanu in Tomažu Humarju se je leta 1996 po sedmih dneh izjemno težavnega plezanja uspelo preko severozahodne stene prebiti na sam vrh. Zvonko Požgaj, njuna edina zveza z dolino, je dogajanje spremljal iz baznega tabora, ju preko oddajnika usmerjal in vzpodbujal, obenem pa skrbno snemal in zapisoval vse, kar se je dogajalo v tistih dramatičnih dneh.

Rezultati te izjemne odprave so že nekaj časa znani. Vzpon je bil v tujini iznačen kot največji alpinistični dosežek v letu 1996 in ostaja eden večjih v zgodovini. Vanje Furlana že dolgo ni več med nami, trinajst let kasneje pa je v Nepalu na Langtang Lirungu ostal tudi Tomaž Humar. Njegov sin je kot 19-letnik postal najmlajši človek, ki je prekolesaril zemeljsko oblo. Duhovne in vztrajnostne dediščine svojega očeta ne skriva: »Moj oče mi je pomenil to, kar upam, da bom nekoč tudi jaz pomenil svojemu sinu. Torej zgled in ponos. Bil je človek, ki je imel sanje, večje od strahov. Oče me je poleg številnih spoznanj naučil predvsem dve stvari: v življenju nikoli ne poklekni in ne zapravi svojega ponosa, kajti ko enkrat to storiš, ti ne ostane nič. In ne odnehaj takrat, ko je težko.«

Film o izginjanju, času, umrljivosti, spominu in večnosti človeškega duha se priklanja enemu največjih dosežkov slovenskega alpinizma v svetu in je posvečen Vanji Furlanu ter Tomažu Humarju.