Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Nadaljevali bomo spoznavanje Maše in njenih živali, tokrat najprej konji, koze, osel in ovce, nato še psi in mačke. Večina posvojenih in rešenih. Spoznali boste tudi par, ki namerno posvaja ostarele pse in jim tako nudi vsaj nekaj sreče v življenje. V oči se vam bo zazrla sova uharica, pa tudi kakšno nagrado še imamo za vas.

ozivalih@rtvslo.si.

ZBIRKA POTONIK

Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh.

NASADA ZA SENČNO IN SONČNO LEGO

V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego.

IN MEMORIAM – IZIDOR GOLOB

Poslovil se je Izidor Golob, vrhunski poznavalec mnogih trajnic, ljubitelj in žlahtnitelj predvsem perunik in maslenic, in uspešen ljubiteljski vrtnar. Spomin na Izidorja bo še naprej živel v zavidljivih zbirkah perunik in maslenic v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in na številnih ljubiteljskih gredah, pa tudi v spominih mnogih generacij vrtnarjev in gledalcev oddaje Na vrtu.

V Sloveniji znanstveniki že 30 let podrobno spremljajo stanje gozda: osutost drevesnih krošenj in porumenelost listja, zdravstveno stanje drevja, listno površino, spremembo vegetacije, stanje gozdnih tal, mineralno prehrano drevja, količino in kakovost padavin, poškodovanost zaradi ozona in rast drevja. Obseg dreves merijo celo vsakih 30 minut. Ugotovili so, da je ta najmanjši ob 10. uri dopoldne. To jim je dalo vpogled tudi v procese znotraj dreves. Koliko vode potrebuje eno drevo? Gozd intenzivno spremljajo na 10 vzorčnih ploskvah. V oddaji boste spoznali dve, Borovec blizu Kočevske Reke in Brdo pri Kranju. Kaj vse nam ti podatki povedo o našem gozdu? Kako se je v 30 letih spremenil, kako nanj vplivajo podnebne spremembe in kakšen bo čez nekaj let?

Pol tisočletja kasneje film odkriva pot od kraja do kraja, kjer je deloval Trubar. 16 postaj na zemljevidu današnje združene Evrope.

Od rojstva do smrti, od Raščice do Derendingena, od časovne omejenosti enega človeškega življenja do večnega narodovega spomina. Pot, ki še danes, tudi s pomočjo najmodernejših potovalnih sredstev, predstavlja precejšen izziv za posameznika. Romanja med mesti, ki so pet stoletij nazaj trajala tudi po 17 in več dni. Kakšno voljo in notranjo moč je potreboval Primož Trubar, da je premagal prostor v svojem času? Trubarjevo večno delo in zgodovinski odtis njegove volje sta tokrat prikazana na malo drugačen način, skozi oči sodobnega človeka. Gre za življenjsko in realno pot, ki je pred petsto leti presegla ozki bivalni prostor naroda, ki ga je prav on z jezikom in poimenovanjem »lubi Slovenci« prvič postavil na zemljevid in v zavest Evrope.

Avtor Andraž Poschl.

Žogarija je projekt, ki uteleša eno naših najpomembnejših prepričanj – da šport lahko izboljša kakovost življenja mladih, jim vcepi vrednote, kot so solidarnost, poštenost, odgovornost, ter spodbudi spremembe na bolje v lokalnih skupnostih in širše.

Prestolnica Češke – Praga je eno izmed tradicionalnih prizorišč tekem svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. Tokrat bo drugo letošnje, po katerem bomo že bolje vedeli, kako so v predolimpijski sezoni pripravljeni tekmovalke in tekmovalci.

V petek se bodo v polfinalih in finalih pomerili v kajakaški konkurenci. Slovenci so v Augsburgu razočarali, saj se nikomur ni uspelo prebiti med deset najboljših.

V soboto se bodo pomerili kanuistke in kanuisti. Kozorogova in Hočevarjeva iščeta pot do finala, kjer sta v Nemčiji s hitrostjo blestela Savšek in Božič, a bila oba premalo natančna.

V nedeljo pa se bodo v kajakaškem krosu znova pomerili znani in manj znani tekmovalke in tekmovalci, saj je ta disciplina zelo nepredvidljiva.

Lastnika hiše sta sprva želela obnoviti domačo hišo, a zaradi nesorazmerno velikih stroškov obnove sta se odločila, da bo nova hiša kar se da podobna stari, a bo kljub temu skladna s časom, v katerem živimo. Arhitekta sta lastnikoma znala prisluhniti in družina že nekaj let uživa v novem domu.

Kdo ve, koliko neizdelanih mansard se skriva pod strehami zasebnih hiš v naši deželi. Mnoge med njimi bi lahko postale prijazen dom, namesto da se v njih nabirata odvečna krama in prah. Kjer v hiši vladajo zdravi odnosi, je izkoriščeno nekdanje podstrešje lahko tudi dobrodošel povezovalni element za vse hišne prebivalce. Mansarda v hiši staršev, s katero na začetku mlada lastnika nista imela zelo ambicioznih načrtov, je postala sodoben dom.

Zakonca sta dolgo iskala zemljišče za gradnjo nove hiše v okolici Škofje Loke. Razveselila sta se, ko sta našla tako rekoč sanjsko parcelo. Na njej sta zgradila hišo, s katero sta uresničila svoje predstave o toplem domu - za ureditev okolice sta povabila krajinsko arhitektko, ki je oblikovala resnično čudovit vrt, prilagojen okolici.

Sergio Mendes In The Key Of Joy; Sergio Mendes, pianist in skladatelj, pionir bosse nove, glasbenega sloga, ki sloni na sambi in jazzu, je eden izmed najuspešnejših brazilskih glasbenih umetnikov. Prejel je 3 grammyje in izdal več kot 35 albumov, precej jih je postalo zlatih, celo platinastih. Dokumentarni film je sprehod skozi Mendesovo življenje in ustvarjanje ter vključuje igriva srečanja s Harrisonom Fordom in Peléjem, pa tudi članom hiphopovske zasedbe Black Eyed Peas Will.i.am-om, Johnom Legendom in drugimi.

SERGIO MENDES - IN THE KEY OF JOY / Španija / 2020 / Režija: John Scheinfeld.

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Gospodarstvo vsak petek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja gospodarstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Izštekani so z nami že 3 desetletja, tokratna posebna oddaja v obliki koncerta v Križankah pa je bila še posebno glasbeno razvejana in bogata. Vrača se tudi September, z njim pa Janez Bončina – Benč.

I: Corbett John, Corbin Barry, Darren E., Geary Cynthia, Miles Elaine, Morrow Rob, Phillips Peg, Polo Teri, Provenza Paul, Turner Janine... Northern Exposure (v.); Svet sanj

Ko se pojavi severni sij, imajo prebivalci Cicelyja nenavadne sanje, ki si jih ne znajo pojasniti. Chris meni, da sanjajo sanje drug drugega, a Joel misel sprva odločno zavrača. Hollingu se nenadoma začne upirati hrana in Joela prosi, ali bi lahko hodil k njemu na psihoterapijo. Joel ni prepričan, ali mu zares lahko pomaga in nazadnje mu na pomoč priskoči Maggie.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994

scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.

režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.

v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo.

Dokumentarni film o zadnjih trinajstih prebivalcih kultnega jadranskega otoka Biševo, ki se borijo za preživetje otoške skupnosti.

Glavna protagonista zgodbe, mladi par Lada in Lucio, sta ustanovila mestni odbor, da bi za otok pridobila pravni status in ga tako zaščitila pred agresivno turistično industrijo. Ta hoče Biševu odvzeti staro otoško šolo in jo preurediti v turistični center z multimedijskimi prezentacijami in zasloni na dotik. Če jim bo uspelo, bo življenje na otoku obstalo le še v digitalni obliki…

Film je režiral Miha Čelar.